67. Ljubljana festival: Dom je tam, kjer je srce

Kot se za sodobne baletne skupine spodobi, tudi Aterbaletto sestavljajo plesalci z različnih koncev sveta. Izjemnost je njihova skupna domovina.

Italijanska plesna skupina Aterbaletto, ki je bila ustanovljena leta 1977, slovi po izjemnih plesalcih, katerih moč in virtuoznost razširjata dimenzije odra.

Večer bo sestavljen iz koreografij, ki raziskujeta odnos med plesom in gibom, sodobnim in klasiko, povezuje pa ju hipnotična Bachova glasba. Prvo koreografijo Sarabande je ustvaril Jiří Kylián in v njej šest plesalcev ustvarja skorajda živalske podobe, vodi jih divja sila in njihova telesa so orodja zvokov, kot orgle, za katere je Bach pisal svoje matematične kompozicije. Koreograf pravi, da gre za črno-belo skico, ki jo obarva šele opazovalčeva domišljija. To je zgodba o človeških instinktih, ki se spremenijo v jezik in ­komunikacijo.
 

Hiša misli in čustev

Avtor druge koreografije Domus Aurea je mlad plesalec in koreograf Diego Tortelli, ki ga zanimajo abstraktnost plesa ter vizionarske podobe, ki jih na odru izrisuje kar šestnajst plesalcev. Domus Aurea se je imenovala palača, ki jo je v srcu starodavnega Rima zgradil tiranski cesar Neron, ko je mesto uničil velik požar. Minimalistično, a učinkovito scenografijo je oblikoval vizualni umetnik Massimo Uberti ter iz neonskih luči na odru ustvaril like, ki upodabljajo prostore in meje med notranjimi konflikti, čustvi ter zunanjim svetom.

Domus je torej intimni prostor v vsakem od nas, kjer domujejo zgodbe in odmevi ter se srečujeta racionalno in iracionalno. Človeška stanja, ki jih uprizarjajo plesalci, se gibljejo med vrtoglavico in ravnotežjem, gotovostjo in negotovostjo, navdihujeta pa jih želja po spremembi in utopija, v kateri obstajata popolnost ter svoboda, ki sta danes mogoči samo v umetnosti.