Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Ocene

Ocenjujemo: Zaprta vrata, režija Mateja Kokol

Gre za zelo pričakovan prenos teksta na oder, ki ne premore igralskega presežka, atmosferične prepričljivosti ali režijske oziroma dramaturške inovacije.
Kot umetniško delo je predstava precej redundantna in ob njej v resnici težko razpravljamo o teatrskem, razpravljamo lahko kvečjemu o dramskem tekstu. FOTO: Jaka Babnik
Kot umetniško delo je predstava precej redundantna in ob njej v resnici težko razpravljamo o teatrskem, razpravljamo lahko kvečjemu o dramskem tekstu. FOTO: Jaka Babnik
Anja Radaljac
25. 1. 2024 | 06:00
5:25

V nadaljevanju preberite: 

Pišem o tem, kaj bi lahko bilo, ker me to, kar je v predstavi dejansko bilo, v resnici tako neznansko dolgočasi, z vidika razporejanja sredstev v kulturi pa tudi nekoliko jezi. Niti aktualistične reference na vojno, dolžnosti v vojnem poročništvu, medosebno manipulacijo, mizandrijo in detomore niso bile postavljene v kak sodoben kontekst, kar je pogost postopek v sorodnih postavitvah. Ne pravim, da je tak postopek nujno dober, ampak vseeno je lahko smiseln, morda tudi poučen, heh, če moramo imeti v mislih didaktično-maturitetni vidik, na vsak način pa pomeni, da je bil potreben neki premislek potencialnih korespondiranj dela, ki je nastalo v preteklosti, s sedanjim trenutkom.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine