V nadaljevanju preberite:

Krmelj Frischevi igri, ki raziskuje razmerja med družbenimi razredi ter zastavlja vprašanje odgovornosti za uničujoče družbene procese, dodaja ekološko, v neki meri tudi čezvrstno prizmo; če je požar v igri Dobrnik in požigalci prihajajoč, se je v Krmeljevih Požigalcih že zgodil. Požigalci se tako začenjajo z obvestilom publiki, da je umrla, svet pa je zgorel; skupaj smo v nedorečenem onostranstvu (to je pri Frischu izrazito katoliško, Krmelj pa to povezavo opusti). Ta poteza se zdi zaradi tega, ker poskuša družba okoljsko krizo nenehno predstavljati kot približajočo se, čeprav je dejansko že v polnem razmahu, prepričljiva in smiselna.