V nadaljevanju preberite:

V prvem delu predstave plesalci z individualnimi gibi gradijo skupinske telesne skulpture, ki iščejo povezave med štirimi telesi – te nihajo med bolj agresivnimi in bolj ljubečimi, stalno pa so nekje na meji konflikta. Kakor da bi se upirala kolektivnemu stiku, kakor da bi jih nekaj vedno držalo nazaj. Premišljena izbira kontrastnih gibov poudarja kompleksno čustveno pokrajino, v kateri plesalci lovijo občutljivo ravnovesje med asertivnostjo in ranljivostjo. Koreografija zajema bistvo človeške interakcije in razkriva pretanjen prikaz nenehne napetosti, ki je neločljivo povezana s kolektivnimi izkušnjami.