V nadaljevanju preberite:

Ena osrednjih nemoči, ki se eksplicitno artikulira v zaključku zbirke, je nemoč totalizacije, osmišljenja – a zdi se, da so vse to neke preživete dileme in stremljenja, slepi tokovi postmodernizma; smisel in celota se lahko – če sledimo sintagmi »smrt velikih zgodb« – že z 20. stoletjem sestavita kvečjemu prek asociacijskega sestavljanja fragmentov, ki zgolj namigujejo na večjo celoto, iz katere rastejo, ne morejo pa je v polnosti artikulirati. Podobno kot je Lenko strukturiral svoj prvenec Telesa v temi ali kot sta Gašper Kralj ali Aljaž Krivec izpisala svoja paranoidna romana Škrbine in Sedmo nadstropje.