V nadaljevanju preberite:

Zazibani v dokaj klišeizirano zgodbo, kjer se enakomerno izmenjujejo humorni komentarji, tudi na račun izgubljene moškosti, si mislimo, da Gluvić uporablja znanje tudi kot pisec mladinskih romanov. Glavna oseba je Robi, ki ga vidimo kot pozitivca, morebiti celo kot pisateljev alter ego, zaradi česar spominja na druge like iz Gluvićevih romanov, posebno na lik iz romana Popoldanski ritem (2013). Seveda ima Robi tudi nasprotnike, med katere najprej prištevamo ženske, predvsem pa domnevamo, da njegovo življenje teče nenadzorovano in da išče odgovore na vprašanja v krogu svojih prijateljev. Toda potem vseeno nastopi trenutek, ki nam razkrije ne toliko avtodestrukcijo, pač pa njegovo preteklost.