Jezik moraš upogniti in ukriviti, ne da bi se pri tem zlomil, meni pisateljica Deborah Levy.
Galerija
Posnetek pogovora z Deborah Levy v okviru festivala Fabula si boste lahko ogledali 17. maja ob 20. uri na spletni strani Cankarjevega doma. FOTO: Sheila Burnett
V nadaljevanju preberite:
Deborah Levy velja za eno od najpomembnejših sodobnih britanskih prozaistk, pesnic in dramatičark, njeni romani pa se redno uvrščajo med nominirance za prestižno literarno nagrado man booker. Takšen je tudi Mož, ki je videl vse (Beletrina/Fabula, 2021, prevedel Jernej Županič), v katerem se zgodovina prvoosebnega pripovedovalca Saula Adlerja – in z njo zgodovina povojne Evrope – drobi, lomi in seseda, v špranje se naseljujejo hrepenenje, paranoja, izdaja, upanje in pozaba. Poleg romana Mož, ki je videl vse lahko slovenske bralke in bralci posežejo tudi po prvem delu avtobiografske trilogije Deborah Levy, ki je z naslovom Vsega tega nočem vedeti in v prevodu Ane Ugrinović letos izšel pri založbi Mladinska knjiga.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji