Založništvo kot tek na dolge, daljnosežne proge

V nadaljevanju preberite: 

Leta 1934 je (tedaj dvajsetletni) pesnik James Laughlin odpotoval v Italijo, kjer se je srečal z Ezro Poundom, mu v branje predal svoje pesmi in ga poprosil za karierni nasvet. »Nikdar ne boš kaj prida pesnik«, mu je menda rekel Pound. »Zakaj se ne lotiš česa koristnega?« Predlagal mu je založništvo in Laughlin je dve leti zatem ustanovil založbo New Directions; dandanes založba New Directions Publishing s sedežem v New Yorku velja za eno najimenitnejših ameriških založb. Kot je za Literary Hub dejal sedanji podpredsednik in urednik založbe Declan Spring, je njihovo poslanstvo v vseh – doslej petinosemdesetih – letih delovanja temeljilo »na Laughlinovi težnji po izdajanju drugačnih, novih, avantgardnih pisav. Njegova založniška vizija je bila v zakupu knjig, ki obstanejo na dolgi rok – in ne v morebitnih naslednjih uspešnicah. Vsaka knjiga, ki je česa vredna, bo brana in cenjena desetletja po izidu.«