Razpiranje medprostorov navidezne resničnosti

V nadaljevanju preberite: 

Pri založbi Mladinska knjiga je nedavno izšel drugi del avtobiografske trilogije Deborah Levy, ene najvidnejših in najuspešnejših sodobnih pisateljic, ki pod naslovom Cena življenja in v prevodu Ane Ugrinović razpira vprašanje, kaj pomeni iskati – in najti – svobodo kot ženska, pisateljica, mama, hči, prijateljica. Kot zapiše avtorica, si takšne ali drugačne svobode »nikoli ne moreš svobodno vzeti. Vsak, ki si je moral svobodo priboriti, ve, kakšna je cena zanjo.« Lahko bi trdili, da se Cena življenja v svoji formi – predvsem v avtobiografskem, fragmentiranem spajanju prostorov in časov, doživljanj in razmislekov – naslanja na knjigo Neprespane noči (Sleepless Nights), ki jo je ameriška pisateljica Elizabeth Hardwick leta 1973 (po ločitvi od pesnika Roberta Lowella) začela snovati prav pod naslovom Cena življenja, Levy pa se v knjigi poleg Marguerite Duras, Elene Ferrante, Emily Dickinson, Oscarja Wilda in Charlotte Brontë močno nanaša na razmisleke Simone de Beauvoir.