V nadaljevanju preberite: 

Latinoamericana ali 1000 španskih besed (Goga, 2024)​ je potopis – in to ni. Je roman – in to ni. Je pričevanje o resničnih ljudeh – ki to niso. Marko Pogačar (1984, Split) nas povede na točko, ki leži med budnostjo in sanjami, med faktom in fikcijo, na točko, v kateri se globoko v drobovju mest Latinske Amerike pred nami razmahnejo usode tako posameznikov kot celine.

Vse osebe v tej knjigi so resnične; vsaka podobnost z resničnimi osebami je naključna, so besede, ki uvajajo v Latinoamericano. Kajti ta ni samo »svojevrstna literarna razglednica vznemirljive, divje, skrivnostne in po naključju odkrite celine, ki še vedno sanja v podobah izgi­nulih, potolčenih civilizacij, marveč je tudi poročilo o družbi, ki se vedno znova zbuja v realnost sodobnega sveta, zaznamovanega z vsemi stranpotmi nepredvidljivega procesa modernizacije, podobnega hipnosti zmagovalnega transa ali večnim bolečinskim krčem,« pravi prevajalec Dušan Šarotar.