V nadaljevanju preberite:

Razlog, zaradi katerega slovenske narodnozabavne glasbe ne moremo enačiti s tradicionalno oziroma z ljudsko glasbo, kaže med drugim iskati v dejstvu, da je slovenska narodnozabavna glasba nastala v petdesetih letih 20. stoletja – za to sta najbolj zaslužna brata Slavko in Vilko Avsenik, ki sta gorenjski oziroma alpski glasbeni idiom posodobila z novo kombinacijo glasbil in udarnejšim ritmom polke –, zaradi česar lahko v praksi pomeni samo uprizarjanje tradicije, ob tem pa »navadno močno idealizira tradicijo, ki jo uprizarja«, poudarjata urednika monografije Natalija Majsova in Peter Stanković.