Poslovil se je nobelovec Kenzaburo Oe, kritik konformistične družbe

Japonski pisatelj, nobelovec, zeleni aktivist in oče treh otrok Kenzaburo Oe se je poslovil že 3. marca, pokopali pa so ga v družinskem krogu, je sporočil njegov založnik. Vzrok smrti naj bi bil naraven, temelječ na starosti. Oe velja za enega najpomembnejših japonskih avtorjev in hkrati kritikov moderne konformistične družbe.

Znan je bil po kritiki jedrske energije ter po miroljubnih in protijedrskih stališčih. Nobelovo nagrado za književnost so mu podelili leta 1994, v obrazložitvi pa je pisalo, da v svojih leposlovnih delih s poetično močjo ustvarja domišljijski svet, v katerem se življenje in mitologija zlijeta v skrb vzbujajočo sliko dilem sodobnega človeštva.

Zavrnil japonsko nagrado

Istega leta je zavrnil japonsko nagrado za kulturo z besedami, da bi sprejem pomenil privolitev v japonski sistem na čelu s cesarjem, saj mu največ pomenijo vrednote demokracije. Rodil in odraščal je na otoku Šikoku kot tretji od sedmih otrok. Leta 1944 je izgubil tako očeta vojaka kot babico, ki mu je približala svet umetnosti, zato je skrb zanj v celoti prevzela mama.

Ta mu je kupovala knjige, kot sta Twainove Dogodivščine Huckleberryja Finna in Čudovito popotovanje Nilsa Holgersona avtorice Selme Lagerlöf. Na tokijski univerzi je študiral francosko književnost in že takrat veliko pisal. Pri 23 letih so mu za knjigo Ulov o temnopoltem ameriškem pilotu, ki ga med drugo svetovno vojno zajamejo japonski vaščani, prejel najbolj prestižno japonsko nagrado akutagawa za mlade avtorje.

Pri ustvarjanju se je zgledoval po francoskih eksistencialistih in ameriški literarni tradiciji. Po poročanju AFP se je že pri desetih letih po japonski kapitulaciji leta 1945 navdušil nad demokratičnimi načeli okupacijskih sil ZDA. Med izobraževanjem v šoli se je sramoval, ko je po nareku učiteljev ponavljal besede, da bi za tedanjega cesarja umrl, saj v srcu tega ni čutil.

V svojih delih »s poetično močjo ustvarja domišljijski svet, v katerem se življenje in mitologija zlijeta v skrb vzbujajočo sliko dilem, s katerimi se danes sooča človeštvo«, je pisalo v obrazložitvi Nobelove nagrade za književnost, ki jo je prejel leta 1994. FOTO: Yuriko Nakao/Reuters

Ustvarjal je literaturo o usodi posameznika v odtujeni, materialistično naravnani povojni družbi. V slovenskih prevodih imamo na voljo romana Osebna zadeva ter Potrgajte poganjke, postrelite otroke. Od leta 1963 dalje je veliko pozornosti namenjal tematiki družinske stiske, ko je trpel zaradi duševne prizadetosti oziroma možganske poškodbe svojega sina Hikarija Oeja.

V enem od intervjujev je dejal, da bo vztrajal pri zgodbah z obrobja družbe in ne bo nikoli sodeloval z ljudmi na pozicijah moči. Njegovo premoženje ocenjujejo med petimi in osmimi milijoni dolarjev. Vse do konca se je strastno zavzemal za popolno opustitev jedrske energije.

Leta 2013 je v Tokiu organiziral protinuklearni shod, dve leti pozneje pa se je pridružil protestu proti japonskim vojnim akcijam na tujem. V 81. letu je kritiziral odločitev Japonske, da bo po potresu in nesreči po cunamiju ponovno zagnala jedrske reaktorje.