Temelj delovanja je sodelovanje

Da je mladinska književnost vred­na ustrezne obravnave in enakovrednega mesta v literarni vedi, je prepričanje, ki je pred petdesetimi leti vodilo k ustanovitvi revije Otrok in knjiga, edine strokovne revije na tem področ­ju pri nas. Njen jubilej bodo danes počastili s simpozijem, ki ga Mariborska knjižnica na Gospodarskem razstavišču pripravlja z Društvom Bralna značka Slovenije – ZPMS.

Kot je poudarila njena dolgoletna urednica Darka Tancer-Kajnih, je revija Otrok in knjiga pripomogla, da sta se v letih od njenega nastanka tako odnos do mladinske književnosti kot njen status občutno spremenila. Dotlej (ustanovljena je bila leta 1971, prvič je izšla leto zatem) se je z njo »bolj kot literarna teorija in zgodovina ukvarjala pedagogika«, kar je bilo razvidno tudi iz števila literarnih nagrad, ki so jih takrat podeljevali za dela te vrste. Posvečala se ji je le Levstikova nagrada, medtem ko jih je danes veliko več (zlata hruška, desetnica ...). Med njimi je večernica, katere podelitev je osrednji dogodek vsakoletnega srečanja slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede v Murski Soboti in je edina vseslovenska nagrada za najboljše izvirno mladinsko literarno delo preteklega leta. Zasluge za njeno ustanovitev gredo podjetju za promocijo kulture Franc-Franc (Feri Lainšček in Franci Just) ter reviji Otrok in knjiga.

Vilinsko bitje s svilenim glasom

Nekaj pomembnega in dragocenega

Revija, namenjena »učiteljem, vzgojiteljem, pisateljem, urednikom oziroma vsem, ki se poklicno ukvarjajo z mladinsko književnostjo«, je sestavljena iz dveh delov, pojasni Darka Tancer-Kajnih: prvi del je teoretičen in prinaša znanst­vene prispevke, drugi pa je poljuden in informativen. Najbolj brana je rubrika Pogled na svoje delo, pravi – v njej sebe in svoje delo predstavljajo ustvarjalci: pisatel­ji, pesniki, ilustratorji, prevajalci, uredniki.

»Revija je v petdesetih letih utrdila svojo vlogo na področju mladinske književnosti. Njena pomembna značilnost je, da temelji na nenehnem tesnem sodelovanju s posamezniki, društvi, ustanovami, kot so na primer ZPMS, slovenska sekcija IBBY, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, Društvo Argo.« Slednje organizira prej omenjeni festival Oko besede v Murski Soboti; Otrok in knjiga tam redno priredi simpozij.

Tudi današnji simpozij v Ljubljani, posvečen petdeseti oblet­nici revije, temelji na tradiciji sodelovanja. Da ne bi katerega od pomembnih sedanjih in preteklih sodelavcev izpustili, so organizatorji sprejeli odločitev, da bodo na njem kot referenti nastopili izključno člani uredniškega odbora. Vsak bo predstavil eno od tematskih področij, ki jih pokriva revija; povezovala pa ga bo Sabina Fras Popović, vodja Centra za spodbujanje bralne pismenosti v Mariborski knjižnici, članica uredništva revije Otrok in knjiga ter aktualna prejem­nica nagrade Slovenske sekcije Ibby za izjemne dosežke na področju promocije branja in mladinske književnosti (revija Otrok in knjiga je bila tudi med pobudniki za ustanovitev sekcije).

Kot je strnila Darka Tancer-Kajnih, bo Juan Kruz Igerabide Sarasola spregovoril o zvočnosti poezije, Tatjana Pregl Kobe bo predstavila ilustratorsko delo prejemnika nagrade Hinka Smrekarja za življenjsko delo Daniela Demšarja (predstavitev bo pospremil polurni film v režiji Vida Hajnška); Barbara Pregelj bo predavala o prevajanju, Gaja Kos bo »predstavila knjige, ki bodo pritegnile k branju tiste, ki se več ukvarjajo s športom in manj z branjem«. Pozornost bodo namenili tudi 100. obletnici rojstva Ele Peroci (Darja Lovrenčič Vrabec), dogodek pa bodo sklenili s pogovorom med Petrom Svetino – o njegovih dveh nominacijah za prestižno Andersenovo nagrado – ter Darko Tancer-Kajnih o njenem 38-letnem urednikovanju revije Otrok in knjiga. Od tega dela se zdaj počasi poslavlja. »Soustvarjala sem nekaj zelo pomembnega, dragocenega, za kar verjamem, da bo ostalo nadaljnjim rodovom. Želim si, da živi in se razvija naprej.«