Strelovod italijanskih političnih razprav

Sardinska pisateljica in zagovornica državljanskih pravic Michela Murgia (51 let), ki je branila netradicionalne družine in manjšine, je bila strelovod italijanskih političnih razprav, je te dni ob njeni smrti zapisal New York Times. Odkar je pred skoraj dvajsetimi leti stopila na prizorišče s prvim romanom, satiro o delovnih razmerah operaterjev v telefonskih klicnih centrih, ki temelji na življenjski izkušnji in je pozneje navdihnil film Tutta la vita davanti, je bila javna osebnost, o kateri so se kresala mnenja.

Murgia se je rodila v Cabrasu na Sardiniji, znana je bila po kampanjah za pravice skupnosti LGBTQ+ in evtanazijo, bila je nagrajena pisateljica in intelektualka. Pred nekaj meseci je za Corriere della Sera spregovorila o svoji bolezni in povedala za diagnozo raka ledvic v terminalni fazi. Ob novici o njeni smrti desetega avgusta so pisatelji, politiki, umetniki in intelektualci poslali na stotine sožalnih sporočil, tudi italijanska skrajno desna predsednica vlade Giorgia Meloni, ki je zapisala, da jo zelo spoštuje, čeprav so se njune ideje »notorično razlikovale«. Na pogrebu v Rimu se ji je med množico oboževalcev poklonil pisatelj in prijatelj Roberto Saviano.

Kandidatura za predsednico

Murgia je bila izvrstna pisateljica, zagrizena feministka in prepričana katoličanka, ki je bila globoko zakoreninjena na svojem otoku. Bojevita je bila v življenju in politiki, pred desetimi leti je kandidirala za predsednico dežele Sardinije. Njena najbolj znana knjiga Accabadora (2009) o evtanaziji in posvojitvi ji je prinesla številne nagrade, prodrla je na mednarodno sceno. Na podeželju Sardinije izraz pomeni »zadnjo mater«, tisto, ki je poklicana, da umirajočim pomaga prestopiti zadnji prag. Leta 2018 je napisala satirični priročnik z naslovom Istruzioni per diventare fascisti (Kako postati fašist), v katerem je poskušala pojasniti vzpon desničarskega ekstremizma. V eseju God Save the Queer (2022) je razmišljala o možnosti biti feministka in kristjanka. »Kot feministka bi rada razumela, ali je krščanska vera res v nasprotju z našo željo o vključujočem in nepatriarhalnem svetu. Kot kristjanka verjamem, da vera potrebuje tudi feministično in queer perspektivo.« Murgia, ki je leta 2010 prejela literarno nagrado campiello, je sedanjo italijansko vlado označila za »fašistično«.