Spomin, kratek kot zajčji rep

»Nikakor mi ni všeč, da recimo angleški pesniki pridejo brat svoje pesmi, še preden začnejo recitacijo, pa zbranemu občinstvu na kratko razložijo vsebino. Pesem je zame čarovnija, ki jo moraš kot čarovnik materializirati in začarati občinstvo. Carl Jung in analitična psihologija sta me prepričala, da je poezija zaslon, kamor projiciraš svoj pogled in omogočaš bralcu, da se z njim identificira in reakcije tudi amplificira. Tvoj pogled, tvoje izkušnje so lahko obarvane lokalno, potem boš kralj doma, če imaš širše dimenzije, ki sovpadajo s kolektivno podzavestjo oziroma – če se izrazim bolj poetično – z dušo človeštva, pa si univerzalen in te bo razumel bralec kjerkoli na ­svetu,« je dejala Meta Kušar.