Spolni plenilec vzel Nobelovo za literaturo

Vsako leto na današnji dan smo bili v Delovi kulturni redakciji posebej vznemirjeni. Vse dopoldne smo živahno ugibali, kdo bo dobil Nobelovo nagrado za književnost. Vsak je imel svoje favorite, nekateri so bili tudi skupni. Bila je navijaška atmosfera, tja do 13. ure. Takrat smo umolknili, se zbrali okrog enega računalnika in napeto čakali razglasitev zmagovalca v neposrednem prenosu iz Stockholma.

Takoj po razglasitvi se je v redakciji vnela bučna razprava. Včasih smo bili zaradi izbire nagrajenca veseli, večkrat razočarani, dogajalo pa se je tudi, da smo ob izreku imena v en glas vzkliknili: kdo?! Nekatere izbire nagrajencev so bile res presenetljive.
Zatem so začeli k nam prihajati kolegi iz drugih redakcij in nas spraševali o nagrajencu, čeprav so imeli mnenje tudi sami. O nagrajencu za književnost je imel svoje mnenje malone vsak človek na tem planetu. Žel je veliko večje zanimanje kot nagrajenci z drugih področij, katerih imena objavljajo vsak dan v tako imenovanem Nobelovem tednu. Podobno velike pozornosti kot za književnost je deležen le nagrajenec za mir.

Letos sta kulturna redakcija in najširša javnost prikrajšani za vznemirjenje. Leto 2018 bo šlo v zgodovino kot eno od tistih, ko Nobelove nagrade niso podelili. To se je od leta 1901, ko so jo začeli podeljevati, zgodilo le med prvo in drugo svetovno vojno v letih 1914, 1918, 1940, 1941, 1942 in 1943 ter leta 1935. Med vojno bi bilo nemogoče in tudi nesmiselno podeljevati nagrado, zakaj je niso leta 1935, pa ni znano. Govori se, da takrat Švedska akademija ni mogla najti dovolj velikega literata. Vzrok, da je ne bodo podelili letos, je znan.

Švedska akademija, najelitnejša kulturna institucija na Švedskem, je obstajala veliko pred ustanovitvijo Nobelove fundacije. Leta 1786 jo je ustanovil kralj Gustav III., veliki ljubitelj kulture, in švedski kralj je še danes njen pokrovitelj. Lani se je znašla v svoji največji krizi.

Kdo je Jean-Claude Arnault

Drama se je začela jeseni leta 2017, ko so nekateri mediji objavili novico o prejemniku Nobelove nagrade pred uradno razglasitvijo. Ime nagrajenca naj bi izdal fotograf Jean-Claude Arnault, on pa je zanj izvedel od žene, članice akademije Katarine Frostenson. Poleg tega je Akademija od leta 2010 financirala kulturni klub Forum s 126.000 švedskimi kronami na leto, ki sta ga upravljala prav ta zakonca. Arnaulta so pozneje osumili, da je od leta 1996 kar sedemkrat razkril ime nagrajenca pred uradno objavo.

Novembra 2017 pa je švedski časopis Dagens Nyheter objavil članek, da je Arnault spolno nadlegoval in zlorabljal več žensk. Obtožilo ga je kar 18 žensk. Po izbruhu škandala so člani Akademije glasovali, ali njegova žena, pesnica Katarine Frostenson, še lahko ostane članica. Izid je bil 8 : 6 v njen prid, zato so trije člani protestno odstopili. Sledili so še drugi odstopi, tako da se je število članov z 18 zmanjšalo na 10, za odločitev o Nobelovem nagrajencu pa je potrebnih najmanj 12 članov oziroma dve tretjini. Poleg tega s samo 10 člani ni mogoče izbrati novih članov.

Dve leti zapora

Drama je pred tremi dnevi dobila epilog. Človeka, 72-letnega Arnaulta, zaradi katerega letos ne bodo podelili nagrade, so obsodili na dve leti zapora, ker je leta 2011 v Stockholmu posilil žensko. Na Švedskem je najvišja kazen za posilstvo šest let zapora, Arnault je bil obtožen za posilstvo dveh žensk, a je samo eni uspelo to dokazati.

Po besedah 18 žensk, ki ga obtožujejo spolnega nadlegovanja, jih je pogosto napadel v luksuznih stanovanjih v Parizu in Stockholmu, katerih lastnica je Akademija. Tudi posilstvo, zaradi katerega gre v zapor, se je zgodilo v takem stanovanju. O drugih primerih bo sodišče še razsojalo. Ženske so povedale, da so se prvi stiki, nasilni dotiki in celo poslovna izsiljevanja dogajali na srečanjih, ki sta jih pogosto skupaj organizirala Arnaultov kulturni klub in Akademija.
Predstavniki Nobelove fundacije so javno izjavili, da ne bodo financirali Akademije, če ne bo naredila čistke v svojih vrstah.

Omadeževana nagrada

Zaradi madeža na Akademiji so omadeževane tudi Nobelove nagrade. Mnogi se namreč sprašujejo, koliko so bile sploh verodostojne izbire nagrajencev in kakšni so bili motivi. Nobelova nagrada ni samo najprestižnejša, ampak tudi močno poveča prodajo knjig nagrajencev, nezanemarljiv pa je tudi finančni del nagrade, ki znaša skoraj milijon evrov. V razprave se je vključil celo švedski kralj, ki je opozoril na nevarnost velike škode za vse dejavnosti ustanove.

Nagrado za letos naj bi podelili skupaj s tisto za leto 2019, vendar v Nobelovi fundaciji pravijo, da bodo morda preskočili tudi prihodnje leto.