Si predstavljate, da ne bi znali 'brati' digitalne ali analogne ure?

Unesco in Mednarodno bralno društvo sta leta 1966 današnji dan razglasila za mednarodni dan pismenosti. Želela sta opozoriti, da je stopnja pismenosti kljub razvoju v več državah še vedno nizka. V Sloveniji se na ta dan začenja Nacionalni mesec skupnega branja, ki bo odslej vsakoletna nacionalna akcija promocije branja.

Pismenost je sposobnost branja in pisanja ter zmožnost razumevanja vsakdanjih sporočil. Na letošnji mednarodni dan pismenosti bo v ospredju vprašanje večjezičnosti v današnjem globaliziranem in digitaliziranem svetu, predvsem v luči tega, da so družbe bolj povezane in soodvisne kot kadarkoli prej in se zato jeziki izjemno hitro širijo po svetu. Hkrati s tem se pojavlja potreba po boljši pismenosti tudi v tujih jezikih.

Mednarodni dan pismenosti bodo po svetu obeležili s številnimi dogodki. Krovni bo v Parizu, kjer bo v ponedeljek potekala konferenca, posvečena pismenosti in večjezičnosti.



Prav pismenost je po mnenju varuha človekovih pravic Petra Svetine ključna za razvijanje posameznikovih potencialov, za njegovo uspešno sodelovanje v družbi in je ena ključnih dejavnikov pri uveljavljanju človekovih pravic. Pismeni ljudje imajo na trgu dela večjo veljavo in priložnosti za zaposlitev ter se lažje se izučijo kot nepismeni, kar med drugim znižuje tudi tveganja za revščino, pa tudi za diskriminacijo, so sporočili iz urada varuha.

Pri Slovenski filantropiji so ob tej priložnosti opozorili, da je funkcionalna nepismenost še posebej pereča pri različnih ranljivih skupinah, kot so begunci in različni priseljenci. »Pomembno se nam zdi tudi izboljševanje funkcionalne pismenosti otrok, mladih in starejših. Si predstavljate, da ne bi znali 'brati' digitalne ali analogne ure? Razumeti razlike med centi in evri ali konfekcijske številke?,« se v sporočilu za javnost sprašujejo v društvu.



V Sloveniji bo dan zaznamoval začetek drugega Nacionalnega meseca skupnega branja, ki bo trajal do 13. oktobra, ko se sklene Teden otroka. Mesec so lani prvič pripravile ustanove in organizacije, povezane z branjem in knjigo. K sodelovanju jim je uspelo privabiti številne ustanove in posameznike, ki v Sloveniji skrbijo za spodbujanje branja in bralne kulture. Glede na ocene o uspešnosti projekta so se odločili, da to postane vsakoletna nacionalna akcija promocije branja. Letos se bo zvrstilo več kot 200 dogodkov več kot 60 izvajalcev.



Z akcijo se bo Slovenija pridružila tudi evropski bralni kampanji EUReads (Evropa bere), ki povezuje bralne aktivnosti po vsej Evropi z namenom, da bi dvignili zavest o pomembnosti izobraževanja in pismenosti v zgodnjem otroštvu. Cilj kampanje je, da bi vsak državljan postal bralec in da bi polno sodeloval v evropski družbi. Raziskava skupine strokovnjakov za pismenost v EU iz leta 2012 je namreč pokazala, da je v Evropi več kot 73 milijonov odraslih nepismenih, vsak peti 15-letnik pa je slabo bralno pismen.

Slovenija se bo kampanji pridružila v ponedeljek v Cankarjevem domu, kjer se bo Nacionalni mesec skupnega branja 2019 tudi uradno začel. Ob tem bodo državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Tanja Kerševan Smokvina, minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo ter direktorica Javne agencije za knjigo RS Renata Zamida podpisali izjavo, s katero se bo država zavezala, da bo skrbela za načrten razvoj bralne pismenosti in bralne kulture.

Podpis bo del novinarske konference ob mednarodnem dnevu pismenosti. Ta bo potekala med nacionalnim strokovnim posvetom Bralnega društva Slovenije, na katerem bodo strokovnjaki razmišljali o branju in pismenosti vseh starostnih skupin.