Razkrite skrivnosti Schwentnerjevih beležnic

Na predvečer »tega veselega­ dneva kulture« so v Veliki čitalnici­ Narodne in univerzitet­ne knjižnice podelili Trubarjeva priznanja: lavreata sta Miklavž Komelj in Anton Janko. Z zahvalnimi listinami so se v nacionalni knjižnici poklonili vsem letošnjim darovalcem.

Strokovna komisija, ki so jo sestavljali Nataša Golob, Jasna Malešič in Marijan Rupert, še pred jutrišnjo podelitvijo v Veliki čitalnici utemeljila, zakaj sta letošnja dobitnika Trubarjevih priznanj Anton Janko in Miklavž Komelj.



Profesor Janko je največji del opusa namenil srednjeveški posvetni književnosti, ki je povezana tudi z našimi kraji. Za Nuk je pomemben, ker smo se zaradi njega zavedeli pomembnosti fragmentov viteških epov Parzival in Wigalois, saj jim je namenil razpravo Viteški pesnik kot ustvarjalec viteškega mita (2012) in razstavo Vitez, dama in zmaj.



Ravno po Jankovi zaslugi je del srednjeveš­kega fonda fragmentov prezenten v javnosti, kar bodo nadaljevali tudi prihodnje leto, ko bodo v sodelovanju z ZRC SAZU izdali tri posebne publikacije.

Komelj, priznani in nagrajeni­ pesnik in raziskovalec, tudi umetnostni zgodovinar, je Nuku med drugim podaril nekaj svojih rokopisov, priznanje pa je prejel predvsem zaradi ukvarjanja z zapuščinami: pomagal je pridobiti in urediti zapuščino Vojka Gorjana, ki je izšla v knjigi Planetarium (Beletrina, 2013), posredoval je pri zapuščini Jureta Detele in najprej izdal Orfične dokumente (Hyperion, 2013), pozneje pa še Zbrane pesmi (Beletrina, 2018).

Izreden Komeljev podvig je bila tudi monumentalna izdaja neobjavljenega dela literarne zapuščine Srečka Kosovela Vsem naj bom neznan (Goga, 2019).


 

Zahvala za darove

Zahvalne listine Nuka so prejeli Tadej Ocvirk (korespondenca Antona Ocvirka), Iztok Durjava (zapuščina Nandeta in Draga Vidmarja), Marjeta Prelesnik Drozg (zapuščina jezikoslovca Franca Šturma), Matej Šurc (biografsko gradivo Cirila Zlobca), Aldo Milohnić (pismo Slavka Gruma), Katarina Bogataj Gradišnik (ostalina Janeza Gradišnika), Barbara Suša (ostalina Boštjana Seliškarja), Aleš Jan (radijski prispevki Cirila Zlobca), Brane Mozetič (digitalna ostalina Cirila Berglesa), Jani Oswald (osebni arhiv, dar avtorja), Milan Dolgan (osebni arhiv, dar avtorja), Smiljan Trobiš (osebni arhiv, dar avtorja), Društvo za domače raziskave (Alenka Pirman, Damijan Kracina in Jani Pirnat; digitalni arhiv Razvezanega jezika) in Lojzka Špacapan (zapuščina Ivana Minattija).


 

Nakupi s tanko denarnico

Nuk je letos kupil del zapuščine pesnika in publicista Antona Podbevška, obsega njegovo korespondenco, izpiske, osebne beležnice, dokumentacijo in priprave na uredniško delo za antologijo Frana Ellerja. Pridobili so tudi zbirko pisateljice Štefanije Ravnikar Podbevšek, ki je kot samostojna ustvarjalka ostala v moževi senci.

Med preostalimi letošnjimi nakupi Nuka je tudi celotna zapuščina književnika in sociologa Aleša Debeljaka (tudi vsebina njegovega prenosnega računalnika je zdaj shranjena v digitalnem arhivu).

V Nuku so pridobili zapuščino klasičnega filologa in prevajalca Antona Sovreta, ki obsega slikovno gradivo, zapiske, korespondenco, rokopise, priprave za tisk, tipkopise predavanj in osebna gradiva, med nakupi je bil tudi nov del zapuščine pisatelja in pesnika Pavleta Zidarja, njegova korespondenca z Jankom Ferkom.


 

Faksimile Listine ljubezni in Schwentnerjevi beležnici

Posebno zahvalo so v Nuku namenili Mladinski knjigi za donacijo ob nakupu dela založniškega arhiva Lavoslava Schwentnerja in Cistercijanski opatiji Stična.

V dveh beležnicah, ki sta zdaj z drugimi artefakti iz arhiva založnika in knjigotržca Lavoslava Schwentnerja v Nuku, so do krone natančno zapisani stroški, ki jih je imel založnik z Ivanom Cankarjem in drugimi pisatelji, s katerimi je sodeloval.

Gradivo obsega manjši, a vendar zelo pomemben del založniškega arhiva, v omenjenih beležnicah so zapisani njegovi izdatki, povezani predvsem z ustvarjalci slovenske moderne in drugimi, poleg tega tudi korespondenca in različne pogodbe s Schwentnerjevo založbo, tudi avtorska pogodba z Antonom Aškercem, ki jo je v skladu s takratno prakso napisal kar pisatelj sam.

Drugo zahvalo so v Nuku namenili Cistercijanski opatiji Stična: z izdelavo faksimila Carte Caritatis – ustanovnega dokumenta cistercijanskega reda –, priložnostno razstavo in znanstveno aktualizacijo je pomembno prispevala k ohranjanju pisne kulturne dediščine. Nuk hrani najstarejšo do danes znano ohranjeno različico »listine ljubezni« iz sredine 12. stoletja izpod peresa glavnega prepisovalca stiškega skriptorija, meniha Bernarda.