Skandinavske dežele kot da so ustvarile svoj lastni izraz tudi pri pisanju kriminalk. Dežele, ki veljajo za najbolj urejene, kjer so umori redkost, imajo toliko več pisateljev in pisateljic kriminalk. Eden od bolj prepoznavnih zadnjih nekaj let je tudi Islandec Ragnar Jonasson, ki se je ­pilil s prevodi Agathe Christie v islandščino.

Islandija je magični vulkanski otok, ki je nastal na stičišču evropske in severnoameriške tektonske plošče, kjer so skale črne, voda vroča, ognjeniki aktivni, ljudje pa poleti ujeti v dolge dneve in pozimi v dolge noči. Na njem je zelo malo kriminala in umorov, tiste, ki se zgodijo, med drugim raziskuje tudi kriminalistka Hulda Hermannsdottir z reykjaviške policije.

Nedavno je pri založbi Učila izšla prevedena trilogija o tej kriminalistki, ki jo je napisal Ragnar Jonasson: romani Tema, Otok in Megla. Jonasson je zgradil lik policijskemu delu predane ženske, ki jo pesti družinska travma, povezana tako s samomorom hčerke kot smrtjo moža. Roman Tema, ki je v izvirniku izšel leta 2015, odpira trilogijo o tej svojeglavi kriminalistki, in sicer ob koncu njene uspešne kariere. Pri štiriinšestdesetih letih namreč preiskuje zadnji primer pred upokojitvijo, v katero jo sili njen nadrejeni leto pred rokom.
 

Kriminalistka s travmo

Otok

Huldo Hermannsdottir je strah osamljenosti, ne ve, kako zapolniti praznino, če ne bo več policistka. Sicer rada planinari po islandskih hribih, zadnje čase tudi v prijetni družbi, vendar ji to ne prinese miru. Podnevi jo mučijo spomini na preteklost, ponoči pa more. Pred upokojitvijo ima na voljo nekaj dni, da reši primer, ki ga lahko sama izbere. Vzame tistega o mladi Rusinji Eleni, ki je na Islandiji zaprosila za azil, ko pa ga je dobila, naj bi naredila samomor. Kmalu odkrije, da je ob istem času izginila še ena ženska, Elenina prijateljica, in da ji nihče noče povedati celotne zgodbe. Sodelavci s policije ji mečejo polena pod noge, saj s številnimi med njimi nikoli ni vzpostavila pristnega odnosa enakopravnih sodelavcev. To je tudi bila njena večna travma, da ni napredovala le zato, ker je ženska. Vztrajna Hulda Hermannsdottir išče morilca in pri tem usodno zanemari lastno varnost.




 

Trilogija, ki potuje v preteklost

Jonasson je začel Huldino serijo z njenim zadnjim primerom, v naslednjih knjigah Otok in Megla pa so opisani njeni starejši primeri. Zgodba v romanu Otok se začne jeseni 1987, ko se mlad par odpravi na romantičen izlet v Zahodne fjorde, kar se konča s smrtjo dekleta. Deset let pozneje skupinica prijateljev preživi konec tedna v starem lovskem domu na otoku Ellidaey. Na tem nenavadnem kraju, odrezanem od sveta, skušajo obuditi prijateljske vezi. Hkrati bi se radi poklonili pokojni prijateljici, katere smrt je pretresla vse in jih odtujila. Ker pa je preteklost prisotna tudi v sedanjosti, nekdo od njih izleta ne preživi. Inšpektorica Hulda Hermannsdottir je trdno odločena, da bo resnico o preteklih in sedanjih dogodkih, ki se ji zdijo usodno povezani, zlepa ali zgrda zvabila iz temnih globin. Obeta se nenavadno razkritje, ki bo ogrozilo tudi položaj njenega šefa.