Prostovoljna robinzoniada v kočevskih gozdovih

Preživetje Igorja Karlovška (založba Miš) je mladinski pustolovski roman. Simon, ki je smučal – in, jasno, zmagoval – po hudih poškodbah v prometni nesreči neha in se počasi spoprijatelji z novimi sošolci, ki ga doletijo zaradi dolgotrajne bolniške. Potem primanjkljaj treningov in tekmovalnosti nadomesti s stavo z očetom: mesec dni bo preživel v naravi, sam.

Mati ga opremi z dedovim nožem in zahtevo po tedenski viziti, lok in deščico za prižiganje ognja si vnaprej naredi sam, in evo ga – med ribami, polži, mravljami, napadalnimi vepri in radovednimi medoti. Nakar na vse skupaj uleti še pupa, ki so jo ugrabili v bližini in je zvijačno pobegnila ugrabiteljem, in imamo ob Rolfu gozdovniku podobnemu žanru o obvladovanju narave še malo Modre lagune, samo z manj morja in vendar ne tudi temu primerno manj gole kože.

Robinzonski žanr je od Vernovega Skrivnostnega otoka ali Goldingovega Gospodarja muh priložnost za preverbo civilizacijske kondicije. Crusoe se ne le reši, temveč tudi obogati in pokaže, kako lahko iz narave ob dobri evidenci in pogostih natančnih inventurah in katalogizacijah potegnemo največ, če le vklopimo razum in uporabimo sadove civilizacije.

Tudi Simon ni daleč od tega, njegova iniciacija, tako značilna za izvorna plemena, ki pogosto mlade na pragu pred posvetitvijo izpostavijo atmosferilijam in samoti in strahu pred izolacijo, da bi se podvrgli procesu individuacije, ni samo notranja, temveč je predvsem raba znanja, ki ga je kot šestnajstletnik dobil z branjem in od matere.

Ona je tista, skladno z matriarhalno stopnjo družbenega eksperimenta, ki od Simona zahteva kratek kurz iz botanike s poudarkom na samoniklih užitnih rastlinah, ostalo, gradnjo peči za keramiko, ležišča in podobno, pa Simon sname z Mreže; to je namreč svet, v katerem mladi čudaki še zdržijo brez signala – čeprav je njegova mlada varovanka čisto omrežena, če je le mogoče – in poudarjeno je, da je Simon cepljen proti zlorabam medmrežja, tudi s simpatijo se dobiva iz oči v oči in ne prek raznih profilov na nedružabnih omrežjih.

Karlovšek ob prostovoljni robinzoniadi v prostranstvu kočevskih gozdov, v kateri ne manjka reševanja preganjane nedolžnosti, spet izpiše družinski roman. Pravzaprav je Simonova gozdovniška epizoda posledica stave s tekmovalno ustrojenim očetom, ki provocira sinovo vrhunskost, podprta z materino praktičnostjo in žensko modrostjo, ki preizkus varno pripelje proti želenemu cilju.

Vmes je tudi razgiban kriminalni zaplet, vendar kljub napetosti nekako osmešen, mlada dva s priročnim orodjem uspešno kljubujeta dobro opremljenim zasledovalcem in tisti del malo potegne na Sam doma, samo da je vse postavljeno v gozd in ne v urbano okolje in je temu primerno manj predmetov za nastavljanje vsakovrstnih pasti. Karlovškov mestoma dramatično, sentimentalno in ves čas napeto spisan roman, v katerem švigajo iz grmovja napadalni vepri, za njimi pa oboroženi rdečevrati ugrabitelji, kot da nam – torej ciljni publiki – poskuša povedati, da so prave avanture v naravi in ne na zaslonu. Brali ga bodo tisti, ki to že verjamejo in še berejo s papirja.