Primorska bralna značka za odrasle je zakorakala v polnoletnost

Pred dnevi se je končal projekt Primorci beremo. V bralni­ znački za odrasle, ki jo spodbuja deset primorskih knjižnic, je sodelovalo 1120 bralcev, kar je 17 manj kot lani, prebrali pa so 500 knjig več – 8338. Največkrat so posegli po knjigi Tadeja Goloba Oj, Triglav, moj dom. Knjižničarji vsako leto toplo pozdravijo bralce, ki so akciji zvesti že leta, želijo si tudi novih obrazov, ki bi z veseljem odkrivali knjižne mojstrovine slovenskih pisateljev.

Osemnajsta sezona projekta Primorci beremo se je začela 22. aprila, tik pred svetovnim dnevom knjige. Na skrbno pripravljen bralni seznam se je uvrstilo 90 naslovov avtorjev različnih žanrov. Nekatere knjižnice so projekt že odprle z literarnim dogodkom, druge ga bodo tako sklenile.

V Mestni knjižnici in čitalnici Idrija bo prihodnjo sredo gostoval pater Karel Gržan – na letošnjem seznamu je njegova biografska knjiga, ki je nastala v dialogu z novinarjem in publicistom Juretom Aleksičem.

Knjižnice se bralcem tako na neki način zahvalijo za sodelovanje v bralni akciji, za podporo slovenskim pisateljem, za zvestobo projektu. Nekateri bralci ostajajo zvesti primorski bralni znački slabi dve desetletji. Priznanje iz rok domačih ustvarjalcev, ki ga prejmejo vsi, ki so prebrali najmanj pet proznih del in eno pesniško zbirko, je lepa nagrada za čas in energijo, ki ju sodelujoči namenijo branju.

V vseh enotah idrijske knjižnice ter v psihiatrični bolnišnici (PBI) in domu upokojencev na Marofu je pri bralnem projektu sodelovalo 137 bralcev. Prebrali so 1002 knjigi s seznama. Nagrajencev je letos 112, od tega deset varovancev doma upokojencev in pacientov v PBI, ki bodo prejeli nagrade posebej in ne na sklepni prireditvi.

Bralni seznam Primorci beremo. FOTO: Zajem zaslona

Število sodelujočih in število prebranih knjig, je pojasnila bibliotekarka Metoda Jereb, ostaja na približno enaki ravni kot pretekla leta. Med največkrat izposojenimi sta bila tokrat lokalna avtorja ­Jernej Sever s knjigo Varuhi življenja in Alenka Koželj z zbirko kratkih zgodb ­Solznice, med pesniškimi zbirkami pa Ivan Minatti s klasiko Nekoga moraš imeti rad. Zelo dobro brani so bili tudi avtorji kriminalnih romanov Tadej Golob, Irena Svetek, Avgust Demšar in Mojca Rudolf.

O pomenu bralne značke za odrasle za slovensko knjižno založništvo in bralno kulturo nasploh je bibliotekarka dejala: »Projekt je pomemben, ker razbija stereotip, da je slovenska literatura zamorjena, da slovenski avtorji niso dobri. V vseh letih smo dokazali, da lahko prav vsak bralec med slovenskimi avtorji najde veliko dobrih knjig. Odnos bralcev do slovenske literature se je gotovo spremenil, saj tudi sami večkrat povedo, da do zdaj niso brali slovenskih avtorjev. Zasluge za to ima gotovo tudi naš projekt, čeprav so zadnja leta slovenski avtorji v medijih vse bolj zastopani.«

Knjige s tokratnega seznama Primorci beremo. FOTO: Arhiv Mestne knjižnice in čitalnice Idrija

Umeščenost na bralni seznam je privilegij

Pisateljica, ki se je tokrat uvrstila na seznam z med kritiki in bralci hvaljenim prvencem Težka voda, je tudi Pia Prezelj. Poudarila je, da tudi avtorjem veliko pomenijo projekti, ki postavljajo v ospredje domačo knjižno bero.

»Bralni seznami, ki usmerjajo h kakovostni in raznoliki literaturi, so izredno dragoceni, saj bralcem ne le olajšajo pot do dobrih knjig, temveč jim približajo avtorske glasove, ki jih morda sicer ne bi dosegli, s tem pa pomembno širijo bralska obzorja. V času, ko beremo več kot kdaj prej, a tudi manj poglobljeno kot kdaj prej, pri čemer je domača literatura v senci tuje, sploh tiste, pisane v angleščini, je umeščenost na bralni seznam akcije Primorci beremo veliko veselje in privilegij. Ob tem je ključno, da akcija poleg branja spodbuja tudi izmenjavo mnenj in vtisov, spodbuja refleksijo, s tem pa nadaljnji razmislek o temah, ki jih odpirajo izbrane knjige – to pa je tisto, kar si za svoje delo želi vsaka avtorica,« je dejala Prezljeva.

V projektu sodeluje deset primorskih knjižnic: Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, Mestna knjižnica Izola, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija, Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, Narodna in študijska knjižnica Trst s Slovensko knjižnico Damirja Feigla v Gorici, Mestna knjižnica Piran, Knjižnica Bena Zupančiča Postojna in Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica.