Neomejen dostop | že od 9,99€
V času, ko je težko potovati, so si na 13. evropskih dnevih literature izbrali za razpravljanje ravno temo o potovanjih. Walter Grond, umetniški vodja festivala in Evropske hiše literature, je ugotovil: »Smo tukaj, kjer smo se že srečali, a veliko jih manjka.« Kljub vsemu se je v Kremsu na Donavi na odru cerkvene ladje nekdanjega minoritskega samostana od četrtka do nedelje zbralo precej avtorjev, ki so poti, stranpoti, potovanja in obpotovanja presvetlili na veliko različnih načinov – in mimogrede opozorili na kup odličnih knjig.
»Potovanje je obstajalo, še preden so bile meje začrtane in dežele zamejene. Potovanje je stara bolečina, kot občutek, da bi vse pustil za sabo in šel, potovanje je rojeno iz zavedanja o bolečini bivanja,« je bil začetni vložek v potovalno debato iraškega pisatelja Najema Walija, ki je po zaporu v obdobju Sadamovega režima in po prvih predavanjih iz nemške književnosti na univerzi v Bagdadu na začetku iraško-iranske vojne dezertiral in pobegnil v Nemčijo.
»To so vedeli tudi tisti, ki jih ni nikdar mikalo potovati, tak je bil Konstantin Kavafis iz Aleksandrije, 'modri starec', kot ga je v Aleksandrijskem kvartetu imenoval Lawrence Durrell. Mož, ki je sedem desetletij preživel v rodnem mestu, je bil do potovanj skeptičen, ker v tem ni videl smisla. (…) Tisti, ki noče potovati od kraja do kraja, potuje v času, v preteklost kot Marcel Proust v Iskanju izgubljenega časa, v zdajšnjost kot Franz Kafka v Ameriki, v prihodnost kot H. G. Wells v Časovnem stroju ali kot Italo Calvino v Nevidnih mestih. In tisti, ki ne more zaspati, se kot Louis-Ferdinand Céline poda na Potovanje na konec noči.«
»Vsi ti veliki avtorji ne bi ustvarili svojih nesmrtnih del, če se ne bi v misli ali dejanju soočili z izzivi potovanja. Odpraviti se moraš, da lahko kam prideš,« je dodal Wali, ki ima za sabo tudi neuspešno izkušnjo, ko se je s šeststo dolarji v žepu odpravil v Pariz na študij filmske režije, a se je brez ficka in poklapan že čez nekaj tednov vrnil v Bagdad. »Čeprav nisem uresničil mladostne želje, sem bil srečen, v Café du Fleur sem videl Jean-Paula Sartra in Simone de Beauvoir in njune prijatelje, že to je bilo dovolj, da sem navdušil znance v Bagdadu.«
V debati je Wali dodal, da so ljudje po zahodnobalkanski poti iz jugozahodne Azije do Evrope potovali že od babilonskih časov: »Dokler so trgovali, je vladal mir, ko se je sobivanje sfižilo, se je celotno območje okrog posameznih postojank na poti spremenilo v cono smrti. V našem stoletju se je zgodovina ponovila, pred devetsto leti so križarji korakali proti Jeruzalemu, in pomislil sem, kakšna zgodovinska ironija je na delu, leta 1095 so iskalci sreče z orožjem v rokah drli s severa na jug, leta 2016 pa se neoboroženi iskalci sreče valijo od juga proti severu.« Wali je nastop sklenil z verzi iz Kavafisove Itake: Ko boš odšel na potovanje proti Itaki, zaželi si, da bi bila pot dolga, polna dogodivščin, polna spoznanj (prev. Dragica Fabjan Andritsakos).
Na Walija se je v debati v Kremsu navezala tudi britanska pisateljica Priya Basil, ki od svojih dvajsetih živi v Berlinu. Je iz kenijske družine, ki se je po prihodu Idija Amina na oblast izselila v Indijo, po selitvi v Nemčijo pa se je posebej posvečala premisleku o načinih, na katere posameznik lahko pripada. Njena pomisel: »V 19. stoletju je okrog 60 milijonov Evropejcev odšlo v kolonije, te številke se nikakor ne da primerjati s številom beguncev, ki so prišli v Evropo v zadnjih letih.« Pisatelji so se v Kremsu lotili odgovorov na širok okvir vprašanj, od tega, kaj je lahko motivacija za izbiro ene poti pred drugo, kako literarni vplivi spreminjajo odnos do poti in potovanj, kaj simbolizirajo zgodovinsko vzpostavljene poti, kakršna je bila svilna pot, in nenazadnje, kaj nam lahko razjasni debata o svobodi potovati v času zapiranja javnega življenja med pandemijo, ki se navezuje na politično intonirana premišljanja o svobodi, saj se z omejitvami sredi lanskega leta niso srečali le begunci in iskalci boljšega življenja, ampak čez noč tudi evropski srednji razred.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji