Pogodba je rezervirana 439-krat, Jezero pa 270-krat

Poleti je delovni čas v slovenskih javnih knjižnicah skrajšan, čeprav so bralni apetiti takrat največji. Knjižnice so v tem obdobju dobesedno izropane. Zanimalo nas je, po katerih knjigah trenutno najbolj hlepijo bralci in kakšne trende je mogoče razbrati z lestvice najbolj izposojanih knjig v splošnih knjižnicah.

Lestvica najbolj izposojanih knjig za junij 2018 na Cobissu je nenavadna, saj je na njej veliko učbenikov in beril. Miha Kovač z oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo ljubljanske filozofske fakultete je povedal, da je tak seznam posledica odločitve ministrstva za šolstvo, da podatkov o obsegu in delovanju šolskih skladov ne bodo več spremljali z aplikacijo trubar, ampak s Cobissom. Toda po Kovačevem mnenju prehoda niso natančno domislili.

»Smiselno bi bilo, da bi podatke o izposoji učbenikov in drugega gradiva na Izumu ločili, saj je to druga vrsta izposoje. Razlika je že v tem, da si otroci izposodijo učbenik za vse leto, drugo gradivo pa za dva tedna. Dodatna težava je, da nekatere šole še niso začele vnosa v Cobiss, zaradi česar so podatki o izposoji učbenikov v tem sistemu manj natančni, kot so bili pred nekaj leti v aplikaciji trubar,« je povedal Kovač. Po njegovem drsimo v kaos, ki zmanjšuje uporabnost Cobissa za sledenje bralnim in učnim navadam na področju šolskega in splošnega knjižnega trga.
 

Na vrhu Brina Brihta

Ko izločimo šolsko gradivo, dobimo pričakovano sliko. Na vrhu seznama najbolj izposojanih knjig je že dlje časa knjižna serija za otroke Brina Brihta avtorice Sally Rippin. Miha Kovač ne ve, čemu pripisati uspešnost te serije. »Občasno nastanejo uspešnice, pri katerih je težko racionalno pojasniti, zakaj so uspešne.« Barbara Marinčič, vodja Knjižnice Prežihov Voranc – Mestne knjižnice Ljubljana, je povedala, da so detektivske zgodbe priljubljene med otroki, poleg tega je to začetno branje in otroci do devetega leta so zagnani bralci. Uspešna je tudi mladinska serija Zguba avtorice Rachel Renée Russell.
 

Vznik žanrskega leposlovja

Eden izmed najbolj zanimivih pojavov na Cobissovi lestvici je velika uspešnost domačih kriminalk Pogodba Mojce Širok in Jezero Tadeja Goloba. Pogodba je rezervirana 439-krat, Jezero pa 270-krat. Smo priča preporodu slovenskega žanrskega pisanja? V Mestni knjižnici Ljubljana so temu pritrdili. »Bralci so hitro prepoznali žanr, ki ustreza vsem zakonitostim. Ne smemo pozabiti na še enega iskanega slovenskega pisca kriminalk, Avgusta Demšarja,« je povedala Barbara Marinčič.

Uspeh kriminalk Tadeja Goloba in Mojce Širok se zdi Mihi Kovaču ena izmed boljših stvari na slovenskem knjižnem trgu v zadnjem času. Poudaril je, da se pozitiven obrat k domačim avtorjem ni zgodil samo na področju žanrskega leposlovja, ampak vsaj pogojno tudi na področju esejističnega pisanja. V mislih je imel serijo Ogenj, rit in kače niso za igrače Milene Miklavčič, tekaško-pohodne knjige Sama Ruglja, biografije Vesne Milek in Tadeja Goloba ...

»Po zlomu prodaje tako imenovanih velikih in dragih 'nacionalnih' knjižnih projektov, kot so bili Enciklopedija Slovenije, Atlas Slovenije, SSKJ in podobno, s čimer se je pomembno zmanjšal tudi finančni obrat založništva, je vznik žanrskega leposlovja in esejistike pozitivno znamenje, ki kaže, da domači avtorji in bralci uspešno in množično komunicirajo ter da je trg kljub vsemu živ. Tu se skriva izvozni potencial, ki pa potrebuje vsaj še nekaj let domačih uspehov, da bi prešel iz embrionalne v otroško fazo,« je dejal Kovač.
 

Domače biografije zelo priljubljene

Tudi Barbara Marinčič je poudarila, da bralce zanimajo domače biografije, recimo Borisa Cavazze, Milene Zupančič, Petra Čeferina, Alenke Bratušek, Tine Maze ... »Domačih biografij do zdaj ni bilo veliko in so novost za bralce. Kaže pa, da Slovence zelo zanimajo zgodbe slovenskih znanih in uspešnih ljudi,« je dodala.

Poseben fenomen sta, kot omenjeno, knjigi Milene Miklavčič. V ljubljanski knjižnici menijo, da gre njuno uspešnost pripisati odstiranju tabujev, delno pa tudi dobri promociji. Miha Kovač pravi, da so taki žanri že nekaj desetletij popularni po svetu. To, da se pojavljajo tudi pri nas kot delo domačih avtorjev, razume kot pozitiven znak razvoja knjižnega trga.

Poleg tega si Slovenci izposojajo veliko prevedenih kriminalk in trilerjev (Paula Hawkins, Dan Brown in Jo Nesbø), resno leposlovje pa na Cobissovi lestvici ni uvrščeno najvišje, z izjemno dveh Jančarjevih del. Je to skrb vzbujajoč trend? »Ne, saj si bralci veliko izposojajo tudi 'zahtevnejše' leposlovje in stvarno literaturo,« je povedala Barbara Marinčič.
 

Žanrske knjige

Povečana izposoja kriminalk v slovenskih knjižnicah ni nič novega, je poudaril Kovač. »Žanr je že več kot desetletje jedro knjižničnih izposoj. Razlika med nekoč in danes je le v tem, da so nekoč med prvimi stotimi najbolj izposojanimi knjigami prevladovali ljubezenski romani, ki so jih pisale predvsem ameriške avtorice, danes pa prevladujejo prevodne kriminalke.

Ta obrat, ki se je zgodil večinoma med bralkami, opažajo tudi na angleškem knjižnem trgu, le da gre tam za prodajo, ne izposojo knjig. [...] Na vprašanje, ali je smiselno, da slovenske splošne knjižnice namenijo toliko javnega denarja izposoji žanrskih del, nekateri opozarjamo že več kot deset let, a smo praviloma utišani in prezrti. Zato velja tako vprašanje usmeriti na ljudi, ki vodijo knjižnični sistem, ter na ministrstvo za kulturo,« je poudaril profesor bibliotekarstva in informatike na FF.
 

Izdelani seznami

Ljubljanski knjižničarji opažajo, da bralci radi posegajo po novostih, o katerih se informirajo v časopisih, v reviji Bukla, na spletnih straneh, na katerih priporočajo dobro branje. Opažajo trend branja kresnikovih nominirancev in nagrajencev ter skandinavskih pisateljev, bralci radi posegajo po literarni klasiki, knjigah o športu, hoji v gore, samozdravljenju, umetnosti življenja (hygge, ikigaj) in prehrani, poljudnih knjigah s področja znanosti in medicine.

Otrokom so zelo všeč humorna fantastika, zgodbice in stripi (Pasji mož, Kapitan Gatnik, Asterix, Miki Muster), tudi slovenski avtorji (Žiga X. Gombač, Desa Muck, Primož Suhodolčan, Boštjan Gorenc - Pižama). »Bralci prihajajo v knjižnice z bralnimi seznami, zlasti v poletnem času radi brskajo po policah, jemljejo tudi naše pakete presenečenja Maček v žaklju. Popularna je tudi izposoja elektronskih knjig, predvsem zaradi povečanega izbora, ki ga ponuja Biblos. V MKL je bralcem na voljo kar 1684 tovrstnih naslovov,« je povedala Barbara Marinčič.
 

Lahkotno čtivo v elektronski format

Miha Kovač je opozoril na svetovni trend selitve lahkotnega žanrskega pisanja v elektronski format, ki čedalje pogosteje izhaja v samozaložništvu, papir pa ostaja za nekoliko zahtevnejša leposlovna in esejistična dela, izdana pri založbah. »Kot da bi bila elektronika za rajo, papir pa za intelektualno gospodo,« je dejal.

Taki trendi so po njegovih besedah najbolj izraziti na ameriškem in kitajskem knjižnem trgu, pri nas take delitve še ni, ker je naš elektronski knjižni trg tradicionalno nerazvit. Tam vse bolj prevladuje tudi naročniški model po vzoru Netflixa. Kitajski digitalni gigant Tencent ima denimo v svojem e-knjižnem sistemu kar 192 milijonov naročnikov, kar je osemdesetkrat več, kot nas je Slovencev, hkrati pa pri njih naglo raste tudi prodaja tiskanih knjig. »V Sloveniji v primerjavi z njimi knjižno – bojim se, da tudi intelektualno – ugašamo, saj se naš knjižni trg iz leta v leto oži,« je poudaril Kovač.