Pel je pesem o ljubezni tedaj, ko bi moral na glas rjoveti

Mlad fant in nadarjen pesnik, partizan, junak in prezgodaj umrla tragična figura. Na današnji dan pred osemdesetimi leti je umrl Karel Destovnik - Kajuh, ki je hrepenel po svobodi in za to hrepenenje plačal najvišjo ceno. Čeprav prikrajšan za dolgo življenje, je za seboj pustil pesmi, ki so še danes nadvse aktualne.

Enaindvajsetletnik, ki je izkrvavel med svojimi verzi

Karel Destovnik - Kajuh je padel 22. februarja 1944, potem ko je nemška divizija napadla Žlebnikovo domačijo v Zavodnju nad Šoštanjem – dve uri hoda od kraja, kjer se je 13. decembra 1922 rodil. Pomembno industrijsko središče, v katerem je odraščal, ga je zaznamovalo in se zlilo tudi v njegovo liriko. Še kot najstnik je – zaradi težkih družinskih razmer prezgodaj odrasel in dozorel – pisal družbenokritične in s socialno tematiko prepletene pesmi. V svoji poeziji je pozival k uporu, pokončnosti in opeval naklonjenost do (svobodne) domovine, a pesnil tudi o ljubezni, odnosu med moškim in žensko, o slutnji smrti in čustvih, ki so ga ob tem prevevala.

Kako enakovredno sta, če sploh, v Kajuhovem opusu zastopani ljubezenska in družbeno angažirana lirika? Pesnik in umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj je odgovoril: »Kajuh je pesnik revolucionarne ljubezni. V njegovih najbolj nesmrtnih pesmih sta revolucija in ljubezen neločljivo povezani – ta neločljivost pa se vzpostavlja kot priznanje največje notranje napetosti med obojim. V prvi pesmi iz znamenitega cikla Ljubezenske pravi, da poje pesem o ljubezni zdaj, ko bi moral na glas rjoveti in penast kot žival besneti, a vendar ni mogel v srcu streti te pesmi ...«

Osebni arhiv Karla Destovnika - Kajuha v Nuku. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Komelj je še dejal, da «je prav ta napetost, iz katere kljub vsemu nastane najbolj nežna ljubezenska pesem, najbolj revolucionarna. Ko je Kajuh napisal cikel Ljubezenske, so nekateri v vodstvu OF menili, da tega ni primerno tiskati, ker da naj bi bile v tistem trenutku primernejše bolj »plakatno« mobilizacijske pesmi – ampak v resnici so od vseh partizanskih pesmi najmočneje učinkovale prav takšne, kot je bil ta Kajuhov cikel. Sam kot pesnik pri Kajuhu najbolj občudujem prav to, kako je znal vzpostaviti zavezujoč stik z ljudmi s tem, da je sledil samo svoji ljubezni.«

Karel Destovnik Kajuh in njegova velika ljubezen Silva Ponikvar FOTO: Arhiv Nuka

Kajuhov kip pred njegovo šolo

Na obletnico Kajuhove smrti se bodo med drugim spomnili ustvarjalci Festivala Velenje, ki v petek, 23. februarja, ob 18. uri vabijo v velenjski kino na premiero dokumentarnega filma o življenju in delu velikega pesnika. V filmu Prisluhni natanko, da čuješ glasove, ki ga je ustvaril Peter Vrčkovnik, so o poetu razmišljali znani Velenjčanke in Velenjčani, med njimi kustos Miran Aplinc.

Kajuha je opisal kot »osebnost, ki je ostala v kolektivnem spominu mnogih kot pesnik in Šoštanjčan, spet drugim pa predstavlja simbol upora, revolucije in spomin na čas druge svetovne vojne. Lokalna skupnost je za utrditev spomina na to osebnost prve polovice 20. stoletja, ki še vedno vznemirja, postavila njegov doprsni kip v park pred OŠ Karla Destovnika - Kajuha v Šoštanju.«

Osebni arhiv Karla Destovnika - Kajuha v Nuku. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Da o priljubljenosti Kajuhove poezije govorijo tudi številke, so zapisali v Nuku, saj »je že med vojno, večinoma v improviziranih razmerah, izšlo devetnajst ciklostiranih zbirk njegovih pesmi, po vojni pa skupaj z biografskimi deli naštejemo še okoli štirideset zbirk, monografij, literarnih del … posvečenih njegovemu delu in življenju«. Pesnikovo rokopisno zapuščino danes hranijo v Rokopisni zbirki Nuka in v velenjski knjižnici.