Opojnost napisanih, a še ne prebranih knjig

Založniki se tudi na londonskem sejmu lahko pohvalijo z nakupi, ki bodo prišli v roke bralcev šele kasneje, nekateri celo čez leto ali dve. Tisto, kar se izve o posamezni knjigi, je tako rekoč izzivanje potencialnih bralcev.

Direktorica londonskega knjižnega­ sejma Jacks Thomas je ob začetku 48. prireditve ugotovila, da so v trgovanju s pravicami vse bolj opazni televizijski in filmski producenti, ne le založniki in literarni zastopniki: »V času, ko televizija in film doživljata veliko digitalno premeno, raziskave partnerja sejma, podjetja Nielsen, kažejo, da apetit po založniških vsebinah še ni bil tako velik. Trg za nove vsebine in izvirne glasove vse bolj raste in verjetno bomo ta teden slišali o številnih odličnih poslih.«

Rushdie na višku moči

Z največjo novico sta že pred začetkom sejma postregli založbi Cape in Random House: 29. avgusta bo izšel novi roman Salmana Rushdieja. Naslov je Kihot, sodobna zgodba se navdihuje pri Cervantesu, pravijo založniki. Kakšna je »sodobna zgodba«? Priletni trgovski potnik se zaljubi v televizijsko zvezdnico in odpravi na pot po Združenih državah, da bi dokazal … da je je vreden. Ena od urednic založbe Vintage je dala vedeti: »Ta roman dokazuje, da je Rushdie na višku pisateljskih moči, zgodba knjige je divje izvirna, nežna, zabavna in globoko ganljiva, knjiga je veličasten poklon Cervantesu in hkrati nagovor negotove sodobnosti.«

Nič manj zanimanja ne bo septembra za novo knjigo aktivistke in pisateljice Naomi Klein V ognju, ki so jo za svoje trge kupile založbe Simon & Schuster, Knopf in Allen Lane. V tem delu se avtorica Doktrine šoka in To vse spremeni spet ukvarja s podnebnimi spremembami. Velika založba HarperCollins je za novo hčerinsko založbo HarperVia odkupila delo korejske avtorice Von Pjong Son Mandelj, roman – v Južni Koreji so ga prodali več kot dvesto tisoč izvodov – je prejel več literarnih nagrad.

Še z enim znanim imenom bo postregla založba John Blake, hčerinsko podjetje konglomerata Bonnier. Kupili so namreč svetovne pravice za knjigo Lesley-Ann Jones o življenju, delu in smrti Johna Lennona s preprostim naslovom Kdo je ubil Johna Lennona?. Knjiga bo izšla prihodnje leto, na štirideseto obletnico Lennonove smrti, avtorica pa je zaupanja vredno ime, doslej je napisala biografije o Davidu Bowieju, Freddieju Mercuryju in Marcu Bolanu.

Med velikimi, obetajočimi nakupi naslovov založniški mediji omenjajo knjigo Jung Chang o močnih in vplivnih sestrah Sung Velika sestra, mala sestra in rdeča sestra: tri ženske v osrčju Kitajske dvajsetega stoletja. Med najdražjimi nakupi na ad hoc dražbah za posamezne knjižne naslove v Londonu omenjajo knjigo Elizabeth Kay. Njen prvenec, hipnotično kriminalko o zapletenosti strupenih prijateljstev Sedem laži, so odkupili za sedemmestno vsoto.

Magnetizem druge svetovne vojne

Kar enajst založb se je potegovalo za nakup pravic za knjigo Janet Skeslien Charles Pariška knjižnica, romana, ki temelji na zgodbi knjižničarjev pariške Ameriške knjižnice in njihovih prizadevanjih med drugo svetovno vojno, da bi zaščitili knjižnični fond. Založniško zanimanje za vse, kar je povezano z drugo svetovno vojno, je nespregledljivo: septembra bo založba Ebury izdala angleški prevod avtobiografskega romana pokojnega taboriščnika Otta B. Krausa Otroška celica o preživetju v taborišču Auschwitz-Birkenau. Založba je kupila svetovne pravice od pisateljeve žene Dite Kraus, prav tako preživele taboriščnice, katere zgodbo popisuje v romanu Knjižničarka iz Auschwitza, katerega angleški prevod je tik pred izidom, španski pisatelj Antonio Iturbe.



Založba Ebury je bila najuspešnejša izmed petih založb tudi na dražbi za knjigo v Franciji rojene britanske novinarke nemškega in irskega rodu Svenje O'Donnel: v knjigi je popisala skrivno življenje svoje babice v Nemčiji med drugo svetovno vojno. Avtorica o babici sprva ni vedela veliko, le to, da je odraščala v kraju, ki ga ni več na nobenem zemljevidu, v vzhodnopruskem Königsburgu oziroma Kaliningradu. V knjigi se babičina zgodba začne v skrivnih jazzovskih barih Hitlerjevega Berlina in ne govori o junaštvih in zlu, ampak o običajnih ženskah in stvareh, ki jih naredijo za preživetje.

Še ena knjiga o Auschwitzu: založba Transworld si je s predujmom zagotovila spominsko delo Zadnja postaja Auschwitz Eddyja de Winda, knjigo, o kateri menijo, da je edina v celoti napisana v tem taborišču.