Knjižnega sejma v živo letos ne bo

Odlok, ki ga je minuli petek sprejela vlada, po mnenju upravnega odbora sejma, ki mu predseduje Miha Kovač, ni jasno določal, ali je prireditev dovoljena ali ne. Odločitev o načinu izvedbe sejma so zato pogojili z odgovorom ministrstva, ki naj bi podalo ustrezno tolmačenje. Neposrednega odgovora kljub urgenci niso prejeli, zavezali pa so se, da razstavljavce z odločitvijo seznanijo najpozneje v sredo, 10. novembra. Državni sekretar pri pristojnem ministrstvu Simon Zajc je medtem na novinarski konferenci v torek popoldne dejal, da sejmi in kongresi začasno niso dovoljeni, kar je usodo izvedbe sejma v živo zapečatilo.

»Težava je v tem, da sejem težko odpovemo, če za to nimamo pravne podlage. V takem primeru bi zaradi svojevoljne odpovedi sejma Zbornico knjižnih založnikov in knjigotržcev lahko tožili tisti razstavljavci, ki bi se zaradi odpovedi sejma brez pravne podlage počutili finančno oškodovane. Prav tako bi nas zaradi samovoljne odpovedi lahko tožili naši partnerji pri organizaciji sejma. To bi otežilo vračanje že vplačanih najemnin za stojnice, kar smo za razstavljavce seveda dolžni storiti,« je Kovač pojasnil za sredino Delo.

Zadnji knjižni sejem v živo je bil novembra 2019. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Ker »razmere sicer niso nepredvidljive in nepričakovane«, je organizator v vse pogodbe, tako s podizvajalci kot z izvajalci, vključil člen, ki predvideva, da se pogodba šteje za razvezano, če dogodek v načrtovanem terminu v skladu s takrat veljavnimi predpisi ne bo dovoljen ali ga organizator ne bo smel organizirati; razstavljavci pa ne glede na stroške, ki jih je imel organizator s sejmom, dobijo povrnjen že vplačani znesek za razstavni prostor.

»Za mnoge, predvsem manjše založnike, je bil knjižni sejem pomemben vir prihodkov in mnogi so že lani boleče občutili odpoved sejma v fizični obliki. Čeprav se je celotna dejavnost razmeroma dobro prilagodila pandemiji in je pomemben del svoje prodaje in komunikacije z bralci preselila na splet, to še vedno ne more nadomestiti dogodkov v živo in neposredne prodaje knjig na sejmu. Še več, sejem je bil za založništvo vsakoletni paradni dogodek z nekaj deset tisoč obiskovalci, s katerim se je dejavnost predstavila slovenski javnosti. Morebitni zaporedni izpad sejma bo zato zelo, zelo bolel,« je tedaj še povedal Kovač.

Mnogi so že lani boleče občutili odpoved sejma v fizični obliki, pravi Miha Kovač. FOTO: Leon Vidic/Delo

Rešitev je spet virtualna

Sejem se bo, tako kot lani, v celoti preselil na splet. »Sreča v nesreči je, da nam ves čas ob strani razumevajoče stoji JAK, zato bo spletni sejem sploh možen. Sejem se namreč skoraj v celoti financira iz denarja za plačilo stojnic, zato smo z odpovedjo sejma ostali brez lastnih virov tudi za izvedbo spletnega sejma,« je poudaril Kovač ter dodal, da je bilo to leto »posebej zapleteno tudi zato, ker se je na Zbornici založnikov zamenjala ekipa, zamenjal se je tudi dobršen del programskega odbora sejma, zato smo začeli z delom šele pred dvema mesecema«.

Potem ko so ovrgli zamisel o skupni spletni trgovini ali predelavi sejemske platforme za potrebe sejma, so se odločili, da živo izvedbo sejma bolje predstavijo tako, da dobršen del dogodkov posnamejo in jih naložijo na splet, kar bo zdaj »hrbtenica spletnega sejma«. Kovač je pripomnil: »Nihče – celo jaz, ki sem tradicionalno črnogled – ni pričakoval, da smo v Sloveniji proizvedli tako toksično mešanico samouničevalnosti in egocentričnosti, da bo širjenje virusa postavilo pod vprašaj izvedbo sejma v živo. Če bomo sejem odpovedali, bo letošnjo jesen to edini odpovedani knjižni sejem v Evropi.«