Ocenjujemo: Vračam se iz gozda z obarvanimi rokami

V nadaljevanju preberite:

Impresije, zapisi, fragmenti – kakor koli jih že imenujemo – Simone Škrabec spočetka odzvanjajo haikujsko atmosfero: umeščene v konkretno izkustvo, konkretne okoliščine jih v nekem trenutku preblisne neko spoznanje. Prav to pa je glavni problem, ki je najizrazitejši v prvih dveh delih (zbirka je sicer razdeljena na štiri): ta spoznanja so namreč velikokrat umeščena na konec zapisa, kot nekakšen njegov povzetek, skoraj kot bi na koncu zgodbe sledil neki moralni nauk.