Končni vtis je, da je opazujoča zavest v zbirki pod prevelikim pritiskom osmišljevanja.
Galerija
Slovenka Simona Škrabec že 30 let živi v Barceloni. Foto Osebni Arhiv
V nadaljevanju preberite:
Impresije, zapisi, fragmenti – kakor koli jih že imenujemo – Simone Škrabec spočetka odzvanjajo haikujsko atmosfero: umeščene v konkretno izkustvo, konkretne okoliščine jih v nekem trenutku preblisne neko spoznanje. Prav to pa je glavni problem, ki je najizrazitejši v prvih dveh delih (zbirka je sicer razdeljena na štiri): ta spoznanja so namreč velikokrat umeščena na konec zapisa, kot nekakšen njegov povzetek, skoraj kot bi na koncu zgodbe sledil neki moralni nauk.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji