Nodierova nagrada Ani Barič Moder za Priročnik za izgnance

»Zdi se, da ima prevajanje iz francoščine v slovenščino veter v jadrih,« je na današnji podelitvi četrte Nodierove nagrade poudaril Charles Nonne, kulturni ataše na Francoskem inštitutu. »Navdušenje za francosko literaturo je sorazmerno tudi z zanimanjem za francosko kulturo, ki nikakor ne usiha.« Zgovoren dokaz za to so že prevodi, izdani v zadnjih nekaj tednih. Veliko jih inštitut finančno podpre, ključno vlogo pri tem, da lahko francosko literaturo, tako klasično kot sodobno, prebiramo v slovenščini, pa imajo prevajalci, ki svoje delo opravljajo zagnano, natančno in požrtvovalno, a se premalokrat znajdejo pod žarometi. Nodierova nagrada je tako priznanje za njihovo neutrudljivost ter promocijo francoske književnosti pri nas.

Bedenje v senci besed

Medtem ko so lani podelili posebno nagrado za najboljši prevod stripa – prejela jo je Katja Šaponjić za prevod knjig Neustrašne: portreti neuklonljivih žensk (VigeVageKnjige, 2019) in Katarza Luza (VigeVageKnjige, 2016) –, je žirija letos spet izbirala med prevodi raznovrstnih del. Pri tem ima navadno popolnoma proste roke, seznam sestavijo in ga sproti krčijo na podlagi izpisa vseh prevodov iz francoščine v slovenščino zadnjih dveh let pred podelitvijo nagrade. V žiriji so tokrat bili Mimi Podkrižnik, novinarka pri časopisu Delo, Primož Vitez, prevajalec, jezikoslovec ter profesor na oddelku romanske jezike in književnost Filozofske fakultete v Ljubljani ter Boštjan Zupančič, prevajalec in tolmač, vodja prevajalske službe na ministrstvu za zunanje zadeve. Načeloma se ji vsakokrat priključi še nagrajenec ali nagrajenka minule izdaje; tokrat je bila to Suzana Koncut, ki so jo leta 2019 nagradili za prevod Énardove mojstrovine Kompas.

Med letošnje finalist(k)e so uvrstili Katjo Zakrajšek za Badioujevo Rapsodijo za gledališče (Rhapsodie pour le théâtre; Mestno gledališče ljubljansko), Ano Barič Moder za Priročnik za izgnance Veliborja Čolića (Manuel d'exil; Goga); Nadjo Dobnik za Otočje drugačnega življenja Andreïa Makina (L'archipel d'une autre vie; Hiša poezije); Majo Petan za 2084, konec sveta Boualema Sansala (2084 – La fin du monde; Družina) in Nadjo Jarc za prevod Orientalskih novel (Nouvelles orientales) Marguerite Yourcenar, ki je izšel pri založbi Iskanja.

FOTO: promocijsko gradivo

Nodierovo nagrado 2021 so dodelili Ani Barič Moder, prevajalki iz francoščine in angleščine, ki je, kot je navedla žirija v utemeljitvi, poslovenila nekaj del iz sodobne frankofonske proze ter seznanila domačo javnost z nekaterimi usmeritvami francoske literature; tudi najnovejšimi. Raymond Queneau, Fatou Diome, Maylis de Kerangal, Sarah Crossan, je razvidno, niso le bralski, temveč tudi prevajalski užitek. »Izvirnike na novo formulira v inventivnem in slogovno izpiljenem jeziku. Njeno prevajalsko delo je kreativna gesta, saj se praviloma loteva zahtevnejših literarnih besedil, v katerih sta jezikovna dovršenost in intelektualna razsežnost enako pomemben in zahteven izziv,« so zapisali o prevajalkinem poznavanju francoskega jezika, književnosti in kulture ter njenih jezikovnih spretnostih.

Velibor Čolić, rojen v Bosni in Hercegovini, v Priročniku za izgnance popisuje svojo begunsko izkušnjo. V Francijo je prebegnil leta 1992 ter se pri vklapljanju v novo, tuje okolje naslanjal na učenje njegovega jezika, kot bi bilo od tega odvisno njegovo preživetje. Od takrat ustvarja v francoščini, njegove knjige pa izhajajo pri ugledni založbi Gallimard. »V Čolićevem tekstu prišlek postane človek, res da negotov v novem okolju, a poln potencialov, hkrati pa ne izvor strahov in sumničavosti, kakršno Evropa pogosto vzbuja do ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti dom, so o Priročniku za izgnance med drugim zapisali Mimi Podkrižnik, Primož Vitez in Matjaž Zupančič.

Meter in petindevetdeset, modrih oči

Ana Barič Moder je po njihovem mnenju »s preciznim komponiranjem mikrostruktur poustvarila na prvi vtis preprost, v resnici pa predvsem neposreden in zato učinkovit Čolićev jezik. /.../ V romanu so ohranjeni narativni in slogovni učinki izvirnika, iz katerega očitno veje avtorjevo balkansko kulturno ozadje, ki je prepričljivo, kakor da čez nekakšno tromostovje, približano tudi slovenskemu bralcu.«

Nagrada bo prevajalki omogočila enomesečno brezplačno bivanje v Mednarodnem središču leposlovnih prevajalcev CITL (Collège international des traducteurs littéraires d'Arles) v Arlesu (Provansa). Francoski inštitut v Sloveniji jo podeljuje v sodelovanju z njim ter z Društvom za promocijo literarnega prevoda ATLAS (Association pour la promotion de la traduction littéraire).