Nič več kindla za Kitajce

Založniška revija Publishing ­Perspectives je poročala, da bo korporacija Amazon konec junija prihodnje leto zaprla knjigarno z elektronskimi knjigami za bralnik kindle. Iz Seattla so sporočili, da bodo uporabniki tudi po tem datumu še lahko brali naložene naslove, kupci, ki so si nakup bralnika privoščili po 1. januarju letos, pa lahko računajo na povračilo. Aplikacija ne bo več dosegljiva od junija 2024.

Umik knjigarne z e-knjigami za kindle po skoraj desetih letih na kitajskem knjižnem trgu sovpada s čedalje večjim pritiskom na domača in tuja podjetja za nadzor nad vsebino, čeprav so pri Amazonu zatrdili, da njihova odločitev ni povezana s pritiski kitajske vlade in cenzorskih služb, ampak je del njihove občasne presoje o ponudbi na posameznih knjižnih trgih po svetu.

Opazovalci kitajskega knjižnega trga so novico pojasnili kot Amazonovo priznanje, da ni mogel konkurirati kitajskim tekmecem, zlasti ne največjemu ponudniku e-knjig na kitajskem trgu, shenzhenski tehnološki multinacionalki Tencent Holdings.

Trša kitajska zakonodaja

Leta 2019 je Amazon s kitajskega trga umaknil svoje ključno poslovanje, saj so kvarili posle dominantni kitajski ponudniki, med njimi kot največji Alibaba Group Holding. Pred časom so tudi nekatera druga ameriška podjetja napovedala – med njimi Yahoo, Microsoft s platformo LinkedIn, Airbnb in Epic Games, ki upravlja spletno videoigro fortnite –, da bodo zaradi težavnega poslovanja omejila prisotnost na Kitajskem.

Spremenjen zakon o zaščiti osebnih podatkov, ki je začel veljati lani novembra, kitajska različica evropskega GDPR, je na novo določil, koliko in kakšne podatke je informacijskim podjetjem dovoljeno zbirati in shranjevati, državna in zasebna internetna podjetja morajo tudi pridobiti soglasje uporabnika, tako domačim kot tujim družbam pa je zagrožena kazen do 5 odstotkov letnega prometa, če ne upoštevajo zakonskih določil.

Po podatkih analitičnega podjetja Counterpoint Research e-bralniki predstavljajo od 7 do 8 odstotkov bralne ponudbe. Kindle sicer ponuja največ naslovov, okrog 700.000 e-knjig, vendar je v zadnjem letu prodaja bralnikov upadla za 12,5 odstotka, pričakujejo, da bo padala tudi letos.

Analitiki so opozorili, da so Amazonov tržni delež načeli ­konkurenti, med katerimi sta najbolj vidni družbi Xiaomi in ByteDanc, bralnik kindle pa je postal relativno nišni prodajni izdelek. Mnogi kupci se odločijo za kitajski bralnik onyx boox, ki da ponuja več od kindla za precej manj denarja, predvsem pa je nanj mogoče naložiti aplikacije različnih ­e-knjigarn.

Trgovinska vojna, nato virus

Bralniki kindle so iz spletne trgovine Alibabe Tmall izginili oktobra lani, kitajske različice bralnikov prav tako ni bilo več na amazon.cn, v uradni trgovini JD.com je večina bralnikov pošla in jih ni bilo več na zalogi.

Jörg Wuttke, predsednik neodvisne trgovinske zbornice Evropske unije na Kitajskem, ki združuje okrog 2000 evropskih podjetij, ki poslujejo na Kitajskem, je za CNN prejšnji mesec komentiral rezultate ankete, ki je pokazala, da 23 odstotkov evropskih gospodarskih družb razmišlja, da bi prenehale poslovati in investirati na Kitajskem, predvsem po letošnjih obsežnih zaprtjih zaradi zajezitve širjenja nove različice koronavirusa.

Podobno razmišljajo ameriški investitorji. Po Trumpovi trgovinski vojni s Kitajsko je na začetku predsedovanja predsednika Joeja Bidna kazalo na izboljšanje trgovinske menjave med državama, letošnji ukrepi, med njimi odprava mednarodnih letalskih povezav, omejitev števila poslovnih vizumov, obvezna tritedenska karantena za obiskovalce in drugi ukrepi so povzročili, da ameriške družbe težko pridobijo sodelavce za vodenje podjetij na Kitajskem.

Enako je pokazala anketa med člani nemške gospodarske zbornice na Kitajskem: tretjina tujih zaposlenih namerava oditi drugam, od tega 10 odstotkov še pred iztekom pogodbe.

Investitorji gredo drugam

Dopisnik časnika Le Monde iz Pekinga je poročal, da k napovedanemu odhodu tujih družb in investitorjev prispevajo še drugi faktorji. Nezaposlenost med mladimi v urbanih okoljih se je dvignila na več kot 18 odstotkov, kitajski premier Li Keqiang je pred kratkim spregovoril o kompleksnem položaju, saj je industrijska proizvodnja padla skoraj za 3 odstotke, prodaja blaga za več kot 11 odstotkov, aprila pa se je gospodarski položaj še poslabšal zaradi ukrepov za preprečitev širjenja koronavirusa. Prestolnica kitajskega gospodarstva Šanghaj je obtičala v zaprtju javnega življenja, velemesto pa vodi politični zaveznik Xi Jinpinga Li Qiang, čigar kariera je bolj odvisna od generalnega sekretarja kitajske partije kot od priljubljenosti med volivci.

Nekateri podatki kažejo drugačno sliko: tuja vlaganja v prvih štirih mesecih so bila po podatkih kitajskega ministrstva za gospodarstvo v primerjavi z lanskimi višja za 26 odstotkov, ameriška znotraj tega celo za 50 odstotkov, težava, ki jo vsi opažajo, je, da že leta naraščajo kitajski stroški dela, kar tuje investitorje odganja drugam, v Malezijo in Vietnam. Kitajski izvoz je bil aprila 3,9 odstotka višji kot leto prej, vietnamski več kot 30 odstotkov.