Knjige in knjigarne v boju s pandemijo

Pekinško podjetje OpenBook, ki spremlja prodajo knjig v več kot 13 tisoč kitajskih klasičnih in spletnih knjigarnah, je po raziskavi, ki je zajela obdobje od letošnjega januarja do junija, zabeležilo manjšo prodajo tako tiskanih knjig kot elektronskih naslovov.

Na kitajskem knjižnem trgu se je med januarjem in junijem obrnilo 4,7 milijarde evrov, kupci so – kot kažejo podatki o standardnih knjižnih številkah – kupovali več kot 1,7 milijona posameznih naslovov. V prvi polovici letošnjega leta je bila v primerjavi s prejšnjim letom rast prodaje lepih 11,5 odstotka, a so jo zaustavili ukrepi ob pojavu nove različice koronavirusa, saj so oblasti reagirale s tako obširnimi prepovedmi potovanj in karantenami, kot jih niso uvedle vse po izbruhu v Wuhanu, in založniška revija Publishing Perspectives napoveduje, da se utegne prodaja knjig zato morda še poslabšati.


 

Za eno petino manj

Podatki o prodajnih kanalih so na začetku sicer pokazali več kot odličen trend, prodaja v klasičnih knjigarnah se je v primerjavi z enakim obdobjem lani letos dvignila za impresivnih 51,8 odstotka, a je ta podatek mogoče razložiti tudi z dejstvom, da je prodaja knjig med januarjem in junijem lansko leto doživela velik padec, če pa bi letošnjo prodajo prvega polletja primerjali z nepandemijskim letom 2019, je prodaja v kitajskih knjigarnah padla za 20 odstotkov. Januarja letos je OpenBook poročal o prvem padcu prodaje na kitajskem trgu po letu 2000, izračunali so, da je bila v letu 2020 prodaja knjig nižja za pet odstotkov.
 

Težave superknjigarn

Tudi pri spletni prodaji, ki je na kitajskem trgu izjemno razvita, ni šlo najbolje, predstavnik podjetja OpenBook Rainy Liu je povedal, da je ta prodajni kanal sicer obdržal pozitivno rast, a da se je bistveno upočasnila, v primerjavi z letom prej za nekaj več kot tri odstotke. Privlačnost spletne prodaje so veliki cenovni popusti in praktičnost nakupovanja, poudarjajo v pekinškem podjetju, ves čas pa prihajajo v spletne trgovine novi, mlajši kupci.

Letos zabeleženi trije odstotki rasti so v primerjavi s prejšnjimi leti, ko se je ta kanal lahko pohvalil z dvajsetodstotno rastjo, skromni. Pri razlagi OpenBook navaja, da je pandemijsko lansko leto zmanjšalo razpoložljivi denar za knjige pri tistih kupcih, ki knjige nakupujejo za bralski užitek, njihovo število se ni vrnilo na raven pred pandemijo, ravno ti kupci pa so doslej knjige najpogosteje nakupovali prek spleta.
Še posebej, so opazili pri OpenBook že pred zdajšnjo raziskavo, se je nadaljeval poseben trend pri kupovanju tiskanih knjig: v velikih kitajskih velemestih so največje knjigarne oziroma superknjigarne pritegovale kupce z veličastno urejenostjo, oblikovanjem in velikostjo, a ob lanskoletnih ukrepih za preprečevanje širjenja koronavirusa so bile ravno te knjigarne najbolj prizadete, omejevalni ukrepi so bistveno manj prizadeli knjigarne v nekoliko manjših mestih.
 

Popularna marksizem in leninizem

Založništvo otroških knjig in knjig za mladino, tradicionalno največji segment kitajskega knjižnega trga, je svoj položaj letos ohranilo, v prvih šestih mesecih letošnjega leta je prodaja padla za 3,2 odstotka, a to je bilo, komentirajo pri OpenBook, pričakovano po lanskoletnem opaznem dvigu, ko se se zaradi zaprtja javnega življenja s temi knjigami opremili starši.

Zabeležili so dvig prodaje knjig o zakonodaji, akademskih knjig o kulturi in pa naslovov iz razdelka marksizem in leninizem, najverjetneje zaradi proslavljanja stote obletnice kitajske komunistične partije in s tem povezanega večjega zanimanja za politične in družbene teme. Knjige o marksizmu in leninizmu so zabeležile kar 109,4 odstotka višjo rast v prvi polovici letošnjega leta, zelo drugače pa je bilo z leposlovjem in knjigami o umetnosti: literarni naslovi so obtičali pri nekaj več kot dvoodstotnem padcu prodaje v primerjavi z letom 2019.

Tudi nekateri drugi priljubljeni segmenti knjižnega trga so zaostali za letom 2019, med njimi priročniki o samopomoči, knjige o gospodarstvu in menedžmentu, biografije in dela iz razdelka o življenjskem slogu. V letošnjem letu so založniki in knjigotržci agresivno ponudili popuste, ti so šli do štirideset odstotkov, v nekaterih primerih so zabeležili 43-odstotne, pri knjigah o samopomoči pa so se pojavili ponudniki, ki so svoje naslove pocenili za 61 odstotkov, svoje knjige pa reklamirali na spletnem omrežju tiktok.