Nesreča je najboljša učiteljica

Te dni mineva 120 let, kar je v nemškem zdravilišču v pogorju Schwarzwalda za posledicami tuberkuloze pri komaj 44 letih umrl »največji pisatelj med zdravniki in največji zdravnik med pisatelji« Anton Pavlovič Čehov. Ob omembi tega imena se večina spomni Strička Vanje, Treh sester, Češnjevega vrta, Utve ...

Ker pa v življenju prav nič ni naključno, kot pravi Jung, smo sredi junija naleteli na ameriško filmsko verzijo Utve, posneto ob nekem ameriškem jezeru, morda v Montani, kjer bi lahko začutili podobnost z ruskimi planjavami. Ni še minil teden, kar nam je v izložbi Trubarjevega antikvariata padla v oči Drama na lovu. Prava ruska kriminalka z zanimivim zapletom in nepričakovanim razpletom. Veliko pred Agatho Christie je Čehov upodobil pokvarjenost ruske srednje aristokracije, ki je na podeželju vladala z železno roko, čeprav je bilo tam tlačanstvo odpravljeno že leta 1861.

Kot zdravnik ni zaslužil veliko, ker je revne zdravil brezplačno. FOTO: wikipedija

Delo je bilo najprej objavljeno kot podlistek v časopisu Dnevne novice v letih 1884 in 1885. Če na hitro povzamemo: sodni preiskovalec, danes bi rekli kriminalist, je dober prijatelj razvratnega grofa, ki živi v njegovi bližini. Oba, grof in preiskovalec, sta bolezensko vdana alkoholu. Ta pripelje do umora grofove občasne ljubice, sicer mlade žene grofovega priletnega upravnika. Temeljni vzgibi nagonov vseh takšnih tragedij so seveda prisotni tudi tu: ljubosumje, zavist, skrivnosti, laži, neiskrenost, domnevne in resnične ljubezni ter še marsikaj, kar mora še biti v takšnem psihološkem realističnem romanu. Vse to pa se spaja z alkoholno amnezijo.

Drama na lovu FOTO: Promocijsko Gradivo

Ni znano, ali je bil Čehov že seznanjen z odkritji ruskega psihiatra Korsakova, ki se je rodil šest let pred njim in umrl prav tako leta 1904. Ta je namreč ugotovil, da alkohol in druge droge povzročajo psihozo, ki je nato po Korsakovu tudi dobila ime. Njegova dognanja o globokih motnjah zaznavanja, amnestičnih stanjih in konfabulacijah ali po naše izmišljotinah so svojevrsten scenarij takšnega stanja, ki vodi v umor.

Vendar pa je obdolženi in celo obsojeni mož žrtve popolnoma nedolžen. Ječa ga stre, morilec pa prikrije svoj zločin ... Prav je, da zanimivo kriminalko preberemo sami.

Čehov je bil humanist, filantrop, kritik podlosti in vseh vrst odvisnosti, ki tako kot pred 140 leti tudi danes v Rusiji in po svetu razkrajajo človeške možgane. Veliki ruski pisatelj je precej pred Malim princem dejal: »Človek dobro vidi samo s srcem. Bistvo je očem nevidno. Kar je bistveno, se ne vidi.« Pa tudi: »Človek živi svoj čas in se vseskozi uči, toda samo nesreča ga pa res nauči!«