Desetnica v roke Damijana Šinigoja

Za prispevek k uveljavljanju otroške in mladinske književnosti so bili tokrat nominirani Borut Gombač, Nataša Konc Lorenzutti, Nina Mav Hrovat, Vinko Möderndorfer, Maša Ogrizek, Milan Petek Levokov, Andrej Predin, Damijan Šinigoj, Anja Štefan in Janja Vidmar.

Na nocojšnji prireditvi v prostorih DSP je desetnico 2021 prejel Damijan Šinigoj (1964) za roman Kjer veter spi (Miš, 2020). Da so dogajalni prostor jame, ni naključje, saj je avtor podpredsednik Jamarske zveze Slovenije, jamarski reševalec in urednik revije Jamar.

"Glavna literarna lika v njem sta srednješolca Irena in Blaž, ki sta karakterno na moč različna, a se njuni vlogi nenehno menjujeta, odvisni sta od okoliščin. Samozavestna Irena ne razume nevarnosti, ki preži v jamah, a kmalu ugotovi, da mora prisluhniti bolj izkušenemu Blažu, ki postane v jami samozavesten najstnik, kar je pravo nasprotje njegovega vsakdanjega življenja. Motiv dokazovanja svoje lastne vrednosti je med najstniki najbrž star toliko kot človeštvo samo; preizkušanje mej prepovedanega prav tako. Roman, ki je postavljen v sodobno družbo, skozi avaturistično zgodbo odgovarja na oboje. Književni prostor je na začetku neimenovan kraj, kjer glavna literarna lika živita, nato pa je do konca romana razdeljen na vzporedno dogajanje v 'svetu zunaj' (kjer poteka reševalna akcija) in v jami (Irena, Blaž, gozdar), in sicer na področju Kočevskega roga. Kratka poglavja sledijo temu menjavanju prostorov in literarnih likov. V strnjeni pripovedi enega dne, je z bliskovito naglico predstavljena reševalna akcija, najprej sicer namenjena pogrešanemu gozdarju, pozneje pa tudi najstnikoma; hkrati pa čas v jami teče počasi, po minutah. Splet naključij in domnev poveže zgodbo treh pogrešanih, pri čemer avtor nevsiljivo opozarja na problem onesnaževanja, pa tudi na požrtvovalno prostovoljno delo reševalcev. Tretjeosebno pripoved bogati jamarsko izrazoslovje, to je tudi za nepoučenega bralca odlično razloženo skozi Blaževe razlage Ireni (jamarsko orodje, oblike jam ipd.), tako ji npr. razloži, da sta ujeta v jami, ki je skozenc, kar pomeni jamo z dvema vhodoma, kar je tudi razplet njune nevarne pustolovščine. Avtor v romanu z opisi slika vzdušje, npr. tesnobnost ob prebijanju skozi ožine, ali navdušenje nad prostori, kjer se rov odpre v čudovito dvorano. Vzdušje je mestoma podano tudi skozi humorne vložke, ki se nanašajo na pripovedi o doživetjih ob reševanju ali na besedne igre. Meje med odprtostjo in zadržanostjo, med strahom in pogumom, mnenja o bližinah, samozavesti in podobnih čustvih in občutkih so zelo krhke. So brez ostrih robov, saj svet ni črno-bel in ljudje v njem prav tako ne. Ljubezen in veter, ta postane simbol rešitve, sta blizu," piše v utemeljitvi.



Damijan Šinigoj je sicer pisatelj, prevajalec, scenarist, urednik in jamar. Doslej je izdal dva romana za odrasle, Vojake ubijajo, mar ne? (1991) in Neizstreljeni naboj (1994), ter tri zbirke kratke proze, Očkov kotiček (2003), Kratek dnevnik jamarskega zasvojenca (2012), Tretji otrok (2020). Objavil je tudi dva mladinska realistična romana, poleg zdaj nagrajenega še Iskanje Eve (2014).