V nadaljevanju preberite: 

Naslonjen na Stendhalovo metaforo literature kot ogledala (roman je ogledalo, ki se sprehaja po veliki cesti, beremo v knjigi Rdeče in črno) ter Bahtinov koncept drugega oziroma literature kot prostora nenehnega srečevanja z drugim, mesta, kjer se resnica razpira v vsej svoji dialoškosti, Tomo Virk poudari, da bo, vse dokler obstaja izkustvo drugega, drugosti, literatura kot eminentno razpiranje drugosti ostala osrednjega pomena, nezamenljiva. Edinstvena varuhinja »odločilnega roba, margine« – roba, čez katerega lahko opazujemo, kar je onkraj.