Lavreatka festivala Vilenica je Amanda Aizpuriete

Nagrado vilenica, ki jo podeljujejo na istoimenskem mednarodnem literarnem festivalu in je zato edina slovenska mednarodna literarna nagrada, bo letos prejela latvijska pesnica Amanda Aizpuriete. Slovenski avtor v središču bo pisatelj Andrej Blatnik. Festival bo potekal med 6. in 11. septembrom, na njem bo sodelovalo 14 avtorjev iz 12 držav, so organizatorji povedali na današnji novinarski konferenci.

Nagrado bodo v »podzemni katedrali«, jami Vilenica, septembra podelili latvijski pesnici Amandi Aizpuriete. Pesnica pripada generaciji, ki je s poezijo nastopila sredi 70. let prejšnjega stoletja in se aktivno uprla dvojni morali latvijske oziroma sovjetske družbe. V svoji poeziji je odkrito in neprizanesljivo pisala o neprijetnih plateh takratnega življenja ter odpirala številne tabuizirane teme. Zlasti je razkrivala življenje žensk v pretežno patriarhalnem in družbeno težavnem okolju.

Njeni motivi izhajajo večinoma iz življenjske konkretnosti, podob življenja na obalah njenega domačega mesta, pojavov, ki so samo na videz vsakdanji, običajni, saj po njenih besedah ne obstaja nič takega, kar bi lahko imenovali »vsakdanje«, »normalno«, je v obrazložitvi zapisala strokovna žirija. Je avtorica devetih pesniških zbirk. Izšle so v štirinajstih jezikih, v slovenščino je njene pesmi prvi prevedel Veno Taufer.

Vileniško nagrado so med drugimi doslej prejeli Milan Kundera, László Krasznahorkai, Péter Esterházy, Peter Handke, Fulvio Tomizza, Olga Tokarczuk, David Albahari in Péter Nádas, lansko leto avstrijski pisatelj Josef Winkler.

Slovenski avtor v središču vileniškega festivala bo pisatelj Andrej Blatnik. FOTO: Jure Eržen/Delo

Dobitnico nagrade je na današnji novinarski konferenci razglasil predsednik žirije Aljoša Harlamov, ki je razkril tudi slovenskega avtorja v središču. Blatnik je pripadnik t. i. postmodernistične generacije slovenskih prozaistov, ki se je v književnosti pojavila v 80. letih ter se zbrala okrog revije Literatura in knjižne zbirke Aleph, ki jo je zasnoval. Večinoma se je naslanjala na izkušnje ameriške metafikcije. Njegova proza trenutno šteje pet romanov in šest knjig zgodb ter knjige esejev ter je prevedena v številne jezike.

Po napovedih Harlamova bo festival po dveh letih spet potekal v živo s petnajstimi dogodki na Krasu, v Ljubljani in še nekaterih krajih. V središču pogovorov bo vprašanje Kako daleč je dom, pri čemer se bodo osredotočili na begunstvo ter v povezavi s tem obravnavali jezik kot osrednje orodje pisateljevanja.

Gostje festivala bodo Dejan Dukovski iz Severne Makedonije, Hanna Komar iz Belorusije, Gail McConnell iz Severne Irske, Kristian Novak iz Hrvaške, nemško-ukrajinska avtorica Natalka Sniadanko, slovensko-italijanski avtor Renato Quaglia, nemško-ruska avtorica Katia Sophia Ditzler, Ivo Stropnik iz Slovenije in Tatiana Tibuleac iz Moldavije.

Estonijo pa bosta zastopala Kätlin Kaldmaa in Igor Kotjuh. Ob letošnjem festivalu bo namreč izšla antologija sodobne estonske književnosti, ki je bila v Sloveniji doslej precej neznana. V njej bo predstavljenih 21 avtorjev z »veliko odlične poezije in proze«, je povedala sourednica knjige Julija Potrč Šavli.

Na Vilenici bodo podelili tudi nagrado SEP za mladega avtorja ali avtorico. Mednarodni komparativistični kolokvij bo obravnaval ontološke in družbene vidike estetike in literature.

Kot je povedal Dušan Merc, predsednik Društva slovenskih pisateljev, ki festival organizira, bo prihajajoča Vilenica zaradi nedavnih in trenutnih dogodkov po svetu, kot sta tudi epidemija covida-19 in vojna v Ukrajini, verjetno prelomna, a upa, da bodo po festivalu bolj optimistični.

Jama Vilenica pri Lokvi je najstarejša turistična jama v Evropi, že davnega leta 1633 jo je dal njen takratni lastnik grof Petač (Petazzi) v upravo lokavski župniji. Do sredine 19. stoletja je slovela kot najlepša, največja in najbolj obiskana jama matičnega Krasa.