Knjige se na ogled postavijo

Siv, turoben dan, kakršen je danes, je kot nalašč za knjigo in perfektna kulisa za ogledovanje množice knjig, ki se ponujajo na sejmu. Slovenski knjižni sejem, najstarejša, največja in najpomembnejša knjižna prireditev pri nas, danes že 34. leto zapored odpira svoja vrata v Cankarjevem domu.

Sejem obišče več ljudi kot vse druge knjižne prireditve skupaj. Na njem letos sodeluje velika večina založb – kar 105, vse tiste, ki si najem stojnice in druge stroške lahko privoščijo oziroma jih vsaj pokrijejo s prodanimi knjigami, kajti dogodek je tudi promocijske narave. Nekatere založbe celo dokaj v redu zaslužijo, druge imajo izgubo, pri tem pa ni nepomembno, da se založništvo nasploh spopada s finančnimi težavami, kar je v glavnem posledica tega, da kar 48 odstotkov Slovencev ne kupuje knjig, 42 odstotkov pa jih niti ne bere. Po raziskavah OECD je četrtina Slovencev funkcionalno nepismenih in torej s knjigami nimajo kaj početi.


 

Tegobe založnikov

Založniki že leta tarnajo, da je davek na knjigo previsok, kar je res, kljub temu pa izhaja zelo veliko naslovov, lani je samo romanov izšlo več kot 170, medtem ko jih je pred 25 leti 17. Večina založb na sejmu predstavi svoje novosti, novih naslovov je na letošnjem kar 3000, vseh razstavljenih knjig pa 25.000.

Slovenski knjižni sejem iz leta v leto raste in Cankarjev dom očitno postaja premajhen. Za primerjavo: prvi knjižni sejem je bil novembra leta 1972 na Gospodarskem razstavišču. Takrat je razstavljalo 17 založnikov, ki so predstavili 3000 novosti zadnjih treh let. Po devetih letih so ga preselili v Cankarjev dom.

Knjižni sejem je kulturni, komercialni in družabni dogodek, na katerem se marsikaj dogaja. Letos se bo zvrstilo 340 spremljevalnih dogodkov na sedmih odrih, na katerih se bo predstavilo več sto domačih in tujih gostov s tako rekoč vseh področij literarnega, kulturnega, družbenega in medijskega življenja.

Letos četrto leto zapored gostijo državo v fokusu. Doslej so se zvrstile Francija, Italija in skupaj Nemčija, Avstrija, Švica, letos je v fokusu Madžarska, ki se predstavlja zelo raznovrstno – s filmi, predvsem kriminalkami, prihaja tudi več glasbenih gostov (recimo jazz čembalist Miklós Lukács), plesalcev in kulinaričnih mojstrov.
Mesto v gosteh pa bo letos Postojna, s poudarkom na življenju in delu notranjskega pesnika in skladatelja Miroslava Vilharja.

Ugledni avtorji

Letos prihaja nekaj zelo uglednih književnikov, ne sicer Nobelovih nagrajencev, kakor na primer prihajajo na knjižni sejem v Pulju, ki je najboljši v regiji in se želi po njem zgledovati tudi ljubljanski. Tako bomo letos na odrih Cankarjevega doma videli bookerjevega nagrajenca Irca Roddyja Doyla, Guncourtovo nagrajenko Marie NDiaye, Tomizzovega nagrajenca Maura Covacicha in enega najbolj cenjenih madžarskih pisateljev doma in na tujem Pétra Nádasa, prejemnika številnih nagrad, tudi mednarodnih, med njimi vilenice.

Slovenski knjižni sejem bo prvič gostil pisatelja, ki je prejel nagrado man booker. Roddy Doyle piše romane, kratke zgodbe, knjige za odrasle, mladino in otroke, drame in filmske scenarije. Za roman Paddy Clarke, ha ha ha je kot prvi irski pisatelj leta 1993 prejel omenjeno prestižno nagrado. Gosta bosta tudi dobitnika najvišjih nagrad za mladinsko književnost – Ralf Schweikart v Nemčiji in Jake Hope v Veliki Britaniji.



Med uglednimi gosti je vsekakor treba omeniti britanskega zgodovinarja Keitha Lowa, avtorja uspešnice Podivjana celina. Založba Modrijan je pravkar izdala njegovo knjigo Strah in svoboda: kako nas je spremenila druga svetovna vojna, ki je nekakšno nadaljevanje prejšnje. Avtor v njej vzame pod drobnogled vplive in posledice, ki jih je druga svetovna vojna imela na ves svet, od njenega izbruha do današnjih dni. Tako kot v Podivjani celini si tudi v tem delu prizadeva za preseganje črno-belega pogleda na svetovno zgodovinsko dogajanje: druga svetovna vojna je resda pospešila uveljavitev človekovih pravic in emancipacije žensk, ustanovitev Združenih narodov, dekolonizacijo sveta in razpad kolonialističnih imperijev, po drugi strani pa je razmah znanosti privedel do nastanka atomske dobe, začetka hladne vojne in nove polarizacije sveta. Po koncu vojne je svet v marsičem napredoval in se spremenil, obenem pa se metaforika črno-belega spopada med dobrim in zlim še dandanes uporablja za razpihovanje novega sovraštva in novih vojn.

Prisluhnili bomo lahko tudi pisatelju z avstrijskega Koroškega Florjanu Lipušu, ki so mu oktobra letos na Dunaju izročili avstrijsko državno nagrado, najvišje avstrijsko priznanje za dosežke v umetnosti in kulturi – zamejski pisatelj je postal prvi Slovenec, ki je prejel to nagrado za svoj književni opus v slovenskem jeziku.
 

Novosti

Sejem traja šest dni, a je daljši kot nekoč. Že pred dvema letoma so podaljšali obratovalni čas konec tedna do 22. ure. Takrat je tudi najmanjša gneča. Vsebinski novosti pa sta dve: Fotocona, v sklopu katere je poseben prostor dobila fotografija kot del knjižne produkcije, in strokovni del Cicifesta, ki nastaja v sodelovanju z ljubljansko pedagoško fakulteto. Letos je posvečen raziskovanju in spodbujanju nadarjenosti pri otrocih.

Na knjižnem sejmu bodo podelili deset nagrad, med drugim veliko nagrado za najboljšo knjigo leta, nagrado za najboljši knjižni prvenec in Schwentnerjevo nagrado, ki jo za življenjsko delo podeljujejo knjigotržcem.