Knjige pred brexitom ali brexit pred knjigami?

Letos je zelo drugačno leto, na sejmu v Londonu, ki nikakor ni več – kot je nekdo pripomnil pred leti – »samozadovoljno sončenje založniške industrije«, so na vrsti velika vprašanja, zadevajoča brexit. Direktorica sejma Jacks Thomas gleda naprej, onkraj takega ali drugačnega izida: »Dogodki nas vračajo k premisleku o frankfurtskem sejmu, ko so ga oživili po drugi svetovni vojni. Založniki so se med prvimi spet lotili medkulturnega dialoga. To je tisto, kar počnejo knjige.«

Londonski knjižni sejem, ki se v Veliki in Nacionalni dvorani razstavišča Olympia v londonski četrti Kensington začenja danes, po skokih v april tokrat spet prirejajo marca. Organizatorji so to naredili iz dveh razlogov, poslovni publiki, je pokazala anketa, bolj ustreza marec, poleg tega se 1. aprila začne osrednji sejem otroških knjig, v Bologni.

Tridnevni knjižni sejem velja za najpomembnejšo pomladno prireditev te vrste na založniškem koledarju, vse na njem je od nekdaj posvečeno poslom, kljub temu pa so po vzoru drugih sejmov organizatorji programu seminarjev dodali tudi nastope pisateljev. V letošnjem nizu »avtorja dneva« danes nastopa Caryl Phillips, kot posebni gostje pa trije »ugledni evropski avtorji«, kot so jih poimenovali: nemška pisateljica Simone Buchholz, belgijski oziroma flamski sodobni klasik Stefan Hertmans (pred dvema letoma gost Dnevov poezije in vina, še dve leti prej pa festivala Fabula) in francoski pisatelj Antoine Laurain. Ker je letošnja gostja programa Market Focus Indonezija, prva južnoazijska država, ki so jo uvrstili v ta program, so v London povabili še enega vodilnih tamkajšnjih pisateljev Sena Gumira Ajidarma, v četrtek pa bo pisateljske nastope sklenila mladinska avtorica Holly Bourne.
 

Ne potovanja, branje

Brexit prihaja v času, ko je britanski založniški trg v dobri kondiciji, med zanimivimi podatki teden dni pred začetkom knjižnega sejma nihče ni spregledal dveh: lani je sektor vodičev in potopisnih knjig doživel nov padec prodaje, podjetje Nielsen je sporočilo, da so v tem segmentu ugotovili najnižje število prodanih izvodov, odkar merijo prodajo knjig na Otoku. Hkrati pa je za pet odstotkov in pol narasla prodaja prevedenih romanov evropskih avtorjev. Raziskava, ki so jo naročili pri fundaciji za mednarodno nagrado booker, je pokazala, da so za večje zanimanje britanske bralske javnosti »krive« knjige Joja Nesbøja in drugih vrhunskih avtorjev, predvsem francoskih, norveških in švedskih.



Na Otoku so precej napredovali od znamenitih treh odstotkov, kolikor je bilo pred leti na trgu prevedenih knjig, v razdelku leposlovja je bilo lani 5,63 odstotka prevedenih del, sam razdelek se je povečal za petino, vrednost prodanih knjig pa je presegla 20 milijonov funtov. Pri vrhu so bili Nesbø, David Lagercrantz, Leila Slimani, Jonas Jonasson, dobitnica nagrade man booker international Olga Tokarczuk. Največji skok prodaje, kar devetdesetodstotni, so zaznali pri prodaji prevedenih kratkih zgodb in antologij. »Britanski bralci so željni dobrega prevodnega branja,« je številke komentirala administratorka nagrade Fiammetta Rocco. Jutri bodo objavili letošnji daljši seznam kandidatov za nagrado.
 

Brexit – trenutek za nov vzpon

Konferenco z imenom Quantum, letos na temo Kulturna odgovornost, začenja s predavanjem izvršni direktor ene najodličnejših neodvisnih založb Faber & Faber Stephen Page: prepričan je, da bi se ne glede na konfuznost in negotovost, ki jo v založniških krogih in drugih kreativnih industrijah povzroča bližina brexita, morali osredotočiti na tisto, kar znajo založniki početi najbolje – na svoj posel, na umetnost urejanja knjižne krajine. »Faber & Faber, dom T. S. Eliota, Harolda Pinterja, Sylvie Plath in Samuela Becketta, založba, ki je v devetdesetih letih delovanja videla že marsikaj, lahko reče tudi, da bo tako kot zmeraj doslej zdržala tudi to, kar prihaja zdaj. Konec koncev je ena največjih polomij pri vsej tej zadevi, ne glede, na kateri strani ste, negotovost. Pravzaprav brexit za založniško industrijo lahko pomeni nov vzpon, če bo le znala premisliti, kaj mora storiti. Seveda radi ustrežemo bralcem, a najbolj pomembno je, da smo servis pisanju in pisateljem, da znamo zanje ustvariti vrednost, ki je sami zase ne bi mogli. To, da smo pisateljev prvi partner, nas v vedno spreminjajočem se svetu dela pomembne.«

O založništvu in brexitu je politikom in drugim vpletenim svoje povedala tudi otoška zveza založnikov, izdali so celo navodila založnikom s ključnimi točkami, kaj bo treba ohraniti, britansko vlado pa prosili, da pomaga ohraniti okolje, v katerem bodo založniki lahko ustvarjali in izvažali. Britanska založniška industrija je s 17-odstotnim deležem navsezadnje največji svetovni izvoznik tiskanih knjig in ta položaj hoče vsekakor ohraniti. Zveza založnikov je med vodili, ki jih brexit ne sme okrniti, navedla ohranitev globalnega dostopa do talentov, podporo in izboljšanje zaščite avtorskih pravic, svobodo govora, politiko neoviranega dostopa v raziskovanju, maksimiranje zmožnosti izvažanja na vse knjižne trge, zagotovitev poštenega spletnega trga in ničelno stopnjo obdavčitve elektronskih publikacij.