Knjige imajo čudovito lastnost: pomagajo nam, da ne hitimo

Na rojstni dan Hansa Christiana Andersena (rodil se je na današnji dan pred 214 leti) obhajamo mednarodni dan knjig za otroke.­ Ravno njegove pravljice so številnim otrokom odprle pot v čarobni svet knjig. Na bogatem trgu otroške in mladinske literature, na katerem vsako leto izide okoli 800 novih naslovov, so domači avtorji pri nas še vedno priljubljeni.

»Prepričujejo nas, da živimo v stoletju informacijskega preobilja, ko sta naglica in hitenje neizbežna. A zgodi se, da vzameš v roke knjigo in začutiš, kako je lahko tudi drugače. Knjige imajo namreč čudovito lastnost: pomagajo nam, da ne hitimo. Ko listaš po knjigi in se mirno zatopiš v njeno vsebino, te na lepem ni več strah, da bi vse neopaženo zdrvelo mimo tebe. Tedaj spoznaš, da se ti ni treba brezglavo mučiti z nepomembnimi opravili. V knjigi vse poteka tiho in po natančnem redu. Morda je tako tudi zato, ker so strani v njej označene s številkami in med listanjem nežno in pomirjujoče šelestijo. V knjigi se dogodki iz preteklosti brez težav srečujejo z dogodki, ki se bodo šele zgodili.«

Tako poetično je letošnjo poslanico ob dnevu knjige za otroke začel litovski otroški pisatelj in ilustrator Kęstutis Kasparavičius na povabilo IBBY, mednarodne zveze avtorjev (književnih in likovnih ustvarjalcev ter prevajalcev) mladinske književnosti in njihovih stanovskih združenj, ki je leta 1967 razglasila današnji dan za mednarodni dan knjig za otroke.



Kasparavičiusove besede so na mestu. V zadnjih letih namreč naši poznavalci bralnih navad opažajo upad »družinskega branja«, ki je za otroke, ko prvič pridejo v stik s knjigami, najpomembnejše. »Prostega časa, ki ga starši preživljajo z otroki, je čedalje manj, drugi mediji pa so tako močni in vseprisotni, da je treba vložiti veliko energije v to, da bi družinsko branje postalo bolj intenzivno,« je poudarila Irena Matko Lukan, urednica otroške literature na Mladinski knjigi. Ob pomisleku, da je upad družinskega branja najbrž povezan tudi s ceno otroških knjig, te so pri nas precej drage, stanejo od 15 do 30 evrov, je sogovornica dodala, da cena, ki je enaka ceni dveh pic, ni problematična, večja težava je odnos do branja.

Na vrhu znana imena

Lestvice najbolj branih in izposojanih knjig ne kažejo nujno trenda upadanja družinskega branja. Še vedno so poleg knjig za osebnostno rast, tako imenovanega psiho popa (ta se prodaja bolje kot ljubezenski in kriminalni romani), med najbolj prodajanimi in izposojanimi prav otroški in mladinski naslovi.

Na vrhu lestvic izposojanih knjig že nekaj let ni večjih sprememb, bi lahko zapisali. Med slovenskimi avtorji prevladujejo klasiki Ela Peroci, Tone Pavček, Niko Grafenauer, Vid Pečjak, Primož Suhadolčan, Svetlana Makarovič, Prežihov Voranc, med tujimi avtorji pa so popularni Roald Dahl, Julia Donaldson, Sally Rippin, J. K. Rowling, Astrid Lindgren in drugi, so nam sporočili iz Mestne knjižnice Ljubljana. Še vedno so visoko nad drugimi naslovi na seznamu najbolj izposojanih knjig zbirka o Brini Brihti, Matilda, Zverjasec in Zverjašček, Drejček in trije marsovčki, Košarkar naj bo, Majnice: fulaste pesmi, Moj dežnik je lahko balon, Solzice, Kosovirja na leteči žlici, Ronja, razbojniška hči, Harry Potter, Muca Copatarica, Pedenjped, Stare grške bajke, so našteli v Mestni knjižnici Ljubljana.

Tudi v knjigarnah mladi bralci oziroma njihovi starši najraje posežejo po domačih brezčasnih uspešnicah. Med avtorji otroške literature so na Parnasu Svetlana Makarovič, Andrej Rozman - Roza, Lila Prap, ki bo kmalu praznovala dvajset let od izida svoje prve knjige, pa Anja Štefan, ki zbira in prireja ljudske pripovedi. Starši, ki jih ilustracije Jelke Reichman spomnijo na njihovo otroštvo, bodo tudi svojim otrokom najprej kupili njene slikanice, je povedala Irena Matko Lukan, ki ob osemdesetletnici Jelke Reichman pripravlja antologijo Rasla je jelka. »Jelka Reichman je založniški fenomen. Ustvarila je ilustracije za več kot 200 knjig, nekateri naslovi so bili natisnjeni v nakladi več kot dva milijona dvesto tisoč izvodov. Za primerjavo: danes slikanice izhajajo v nakladi od 1200 do 2500 izvodov,« je povedala Irena Matko Lukan. Zelo uspešna je tudi zbirka otroških pesmic in izštevank Enci benci na kamenci, ki zaživijo ob ilustracijah Zvonka Čoha. Prodali so 50.000 izvodov te zbirke.
 

Od desetih knjig dve na polico

Navade slovenskih bralcev kažejo, da si od desetih prebranih knjig družina osem naslovov izposodi v knjižnici, le dve knjigi pa kupi. V skandinavskih državah je trend obrnjen. »Mladim bralcem knjige kupujejo starši, ki so posredniki med otrokom in knjigo. Ko izbirajo otroci, jih najbolj nagovorijo ilustracije, likovna podoba knjige,« je poudarila sogovornica. Zadnja leta so bolj priljubljene tako imenovane tihe slikanice, brez besedila. »Psihologi, specializirani za razvoj otrok, ugotavljajo, da branje v zgodnjem obdobju vpliva na razvoj možganov in kasnejše bralne in pisalne sposobnosti. Otroci morajo brati čim več različnega gradiva, zato se pri Mladinski knjigi na oddelku za otroško leposlovje trudimo izbirati čim bolj raznovrsten program, poezijo, kratke zgodbe, fantazijske romane, živalske zgodbe … Ob tem tri četrtine programa posvetimo izvirnemu domačemu leposlovju,« je povedala Irena Matko Lukan. Pri mladinskem leposlovju je nekoliko drugače: večji del je prevodnega leposlovja, posebej pri zbirkah, kot je Odisej, v katerih je objavljena problemska in angažirana literatura.


 

Bralna značka svetovni fenomen

Na izposojo mladinske in otroške literature zelo vplivajo šolska domača branja, bralne značke in priznanja, kot je zlata hruška, je dodala strokovna sodelavka Mestne knjižnice Ljubljana Vesna Trobec. ­Bralna značka je eden od uspešnih projektov, ki ga izvajajo v ­predšolskem obdobju in krepi otrokov odnos do knjig. »Za tem projektom je skoraj šestdeset let premišljenega strokovnega dela z mladimi bralci in prav toliko let mladim in knjigi naklonjenih prizadevanj ljudi s številnih področij, ki se na Slovenskem ukvarjajo z branjem in knjigo. Za Bralno značko­ smo lahko hvaležni njenima začetnikoma Stanku Kotniku in Leopoldu Suhodolčanu ter njuni OŠ Prevalje, ki še danes skrbi za generacije bralcev in zgodovinski spomin Bralne značke,« je povedala Manca Perko, generalna sekretarka Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS.

Število mladih bralcev v osnovni šoli v zadnjih letih raste, saj so tudi generacije osnovnošolcev večje. Seznami predlaganih knjig se tematsko prilagajajo novim generacijam otrok in vključujejo sodobna gradiva, ob tem pa so še naprej posebej pozorni na slovensko literarno in likovno ustvarjalnost. Manca Perko je opozorila tudi na posebno skrb, ki jo njihovo društvo namenja slovenskim otrokom, ki živijo zunaj meja naše države, in s tem ohranjajo »funkcijo branja kot nosilca slovenske zavesti in samozavesti«.

Naša Bralna značka je svetovni fenomen, je prepričana Irena Matko Lukan. »Ta projekt veliko naredi za bralne navade otrok že v predšolskem in kasneje v šolskem obdobju. Kljub temu to ne more nadomestiti luknje, ki nastaja v družinskem branju.«