Knjige imajo bralce, ne sledilcev, so drugačne

»Dunaj ima dolgo tradicijo­ ­mesta knjige,« je ob začetku knjižnega sejma Buch Wien za medije povedala Veronica Kaup-Hasler, ki je odgovorna za mestno kulturo. »Poleg mednarodnih sejmov v Frankfurtu in Leipzigu je Buch Wien letos najpomembnejši dogodek za avstrijski knjižni sektor in ob številnih razstavljavcih tudi odličen kraj za izmenjavo izkušenj, pogledov in vizij. Moč sejma gre onkraj branže, seva v mesto in državo, z izbranimi temami ga postavlja na mednarodno prizorišče.«

Trinajstega sejma po vrsti, ki je potekal od prejšnje srede do nedelje, se je udeležilo 41.000 obiskovalcev, spremljevalni program je potekal na osmih odrih.

Predsednik avstrijskega združenja knjigotržcev Benedikt Föger je poudaril, da je kljub okoliščinam, ki so jih prinesli ukrepi za preprečitev pandemije, razpoloženje v knjižni industriji dobro.

»Letošnji frankfurtski sejem je pokazal, da se zdaj veliko bolj osredotočamo na osnovne zadeve, na literaturo, dialog, zagovarjanje svobode izražanja, in manj na marketing ali knjižno opremo. Pokazalo se je tudi, da so se v primerjavi z ogromnimi nemškimi založniškimi tankerji male avstrijske založniške hiše obnašale kot dirkalni čolni, celotna industrija pa je pandemičen čas preživela bolje, kot so se bali mnogi. Poleg tega so organizatorji sejma poskrbeli še za novost. Prvič v zgodovini sejma so uvedli program države častne gostje in izbrali so Rusijo, ki je seveda velesila svetovne literature.«

Rusi so na večer odprtja sejma, v tako imenovani dolgi noči knjig, poskrbeli za ognjevit začetek gostovanja v svojem razstavnem prostoru, ki ga je označeval slogan Read.Russia.

Nasploh je bil uvodni večer intoniran veseljaško, najprej z nizom mednarodnih pesniških dvobojev oziroma pesniškim slamom, pozneje z nastopom linškega glasbenega dua Attwenger, ki prepleta gornjeavstrijsko ljudsko glasbo s hip hopom, besedila pa izvaja v gornjeavstrijskem narečju.

Knjige so drugačne

Sejma, ki ga je Andrea Mayer – od lanskega maja vodi avstrijsko zvezno ministrstvo za umetnost, kulturo, javno upravo in šport – poimenovala visoka maša knjige, se je udeležilo 323 založnikov iz 31 držav, razstavljali so na 12.000 kvadratnih metrih v dvorani D dunajskega sejmišča, večinoma je bilo pri vseh udeležencih kljub pandemičnim zadregam – lanski sejem so morali zaradi ukrepov odpovedati – opaziti optimizem.

V sporočilu za javnost so organizatorji zapisali, da je odločitev za izvedbo sejma pomemben korak k normalnosti in da je knjižna industrija v zadnjih mesecih pokazala veliko zavezanost in odgovornost ter krizo vešče obvladala. Vsi, ki se ukvarjajo s knjigami, so odvisni od medsebojnih stikov, ki jih omogočajo sejmi, so zapisali, in letošnji je bil ob vseh uvedenih higienskih ukrepih varen kraj za druženje. Ministrica Andrea ­Mayer je dodala, da jo veseli, da se je dunajski sejem spet vrnil, in to z res veličastno literarno gostjo Rusijo. Omenila je tudi podporne ukrepe, ki jih je avstrijska vlada namenila knjižnemu sektorju, med katerimi je več sredstev za kulturni proračun. »Knjige imajo bralce, ne sledilcev. Knjige so drugačne,« je dodala. Veronico Kaup-Hasler pa je posebej navdušil nov sejemski sklop debatnih dogodkov: »Ne gre le za izmenjavo stvari, gre tudi za izmenjavo idej prek vseh meja.«

Spremenjeni mit o demokraciji

Na otvoritvenem večeru sejma je nastopila avstrijska filozofinja in publicistka Isolde Charim: »Naše demokratično vesolje je nedavno doživelo dva pretresa: enega si delimo s preostalim svetom – pandemijo in tako imenovane lateralne mislece –, drugi je ekskluzivno naš, velik vpliv tako imenovanega 'sistema Kurz' na javno demokratično sfero. V Avstriji smo doživeli, da je demokratična oblika vladanja lahko uporabljena tudi kot orodje, kot fasada, instrument odnosov z javnostjo, kot instrument moči. A videli smo tudi, da sodni sistem lahko intervenira, da delitev oblasti lahko deluje. [...] Demokracija je danes nedotakljiva, vendar se je spremenil njen pomen. Če sem še bolj natančna: spremenil se je pomen mita o demokraciji, danes pomeni posameznikovo svobodo. Pandemija je prinesla vidno vlogo države, ki je prisiljena odločati, saj civilna družba tega ne more početi. Lateralni misleci delujejo v imenu demokracije, proti tistemu, čemur pravijo diktatura, diktatura zato, ker je odločanje države tako vidno. Nova resničnost državne moči odločanja in mit o individualni svobodi gresta vsak v svojo smer. Demokracija potrebuje novo upanje, prepričanje, ki ne bi bilo omejeno na posameznikovo svobodo.«

Ruski nastop

Programski vodja Günter Kaindlstorfer je za avstrijske medije povedal, da so se v zadnjih letih zanašali na odličen debatni program. Tudi letos ni bilo drugače, razpravljali so o Orbánovi Madžarski, radikaliziranem konservativizmu, ki ga politologinja Natascha Strobl vidi tako v ZDA kot v Avstriji, in o vladavini Xi Jinpinga; Stefan Aust, nekdanji urednik časnika Der ­Spiegel, in strokovnjak za Kitajsko Adrian Geiges sta predstavila bio­grafijo kitajskega avtoritarnega voditelja Xi Jinping – najmočnejši človek na svetu.

»Nastopa Rusije ne bom komentiral,« je za avstrijske medije povedal Kaindlstorfer, »to ni moje gradbišče.« Dodal je, da so dolgo razmišljali o uvedbi častnega gostovanja posamezne države po vzoru frankfurtskega in leipziškega sejma. »Rusija ni bila ravno naša želja,« je priznal izvršni direktor dunajskega knjižnega sejma Patrick Zöhrer, »to je povezano z dvostranskim forumom Soči dialog, katerega cilj je bil poglobitev kulturnega, znanstvenega, gospodarskega in športnega sodelovanja med državama leta 2019.« Zveznega predsednika Alexandra Van der Bellna je takrat spremljala kulturna delegacija, ki jo je vodila predsednica Salzburškega festivala Helga Rabl-Stadler, in v pogovorih se je pojavila zamisel, da bi se Rusija predstavila na dunajskem knjižnem sejmu, Avstrija pa na ­moskovskem.

Sejemsko stojnico na Buch Wien je z nekaj manj kot 50.000 evri financiralo rusko ministrstvo za digitalni razvoj, vsebino je priskrbel Prevajalski inštitut v Moskvi, ki formalno ni državna institucija. Zöhrer je zagotovil, da se projekta niso lotili naivno. »Politična nota nas je spremljala od začetka, zato je bilo zelo pomembno, da smo vse pripravljali v sodelovanju z zunanjim ministrstvom in njihovimi eksperti. Seveda si nismo želeli, da bi ruska vlada na Buch Wien pripravila propagandni nastop, hkrati pa smo se zavedali, da ne moremo popolnoma nasprotovati nastopu. Program dunajskega sejma je popolnoma kuriran, vsak predlog pozorno prediskutiramo. Vsekakor smo imeli možnost nasprotovati, a ni bilo treba, Rusi so pripravili premišljen program in nismo imeli razlogov za ­posredovanje.«