Kako Sveto pismo vpliva na položaj današnje ženske

Številne sodobne ženske, med njimi tudi teologinje, se ne morejo sprijazniti z ukoreninjenimi interpretacijami žensk v biblijskih besedilih, kjer so v glavnem služabnice, svetnice, prostitutke, ki plešejo kraljem in klečijo pred ­Jezusom ter mu poljubljajo noge. Zato je 20 teologinj sklenilo narediti konec takim interpretacijam, saj menijo, da Sveto pismo, če je razloženo pravilno, lahko spodbuja emancipacijo žensk.

Skupina katoliških in protestantskih teologinj iz različnih držav je v Ženevi objavila knjigo Une bible des femmes (Ženska biblija), v kateri nasprotujejo prevladujoči interpretaciji o podrejenosti žensk moškim. »Feministične vrednote in pravilno branje Biblije si ne nasprotujejo,« pravi Lauriane Savoy, ena od avtoric, profesorica na ženevski teološki fakulteti.

Patriarhalne interpretacije

Teologinje upajo, da bodo z objavo zbirke svojih besedil spremenile »patriarhalne interpretacije, s katerimi upravičujejo številne prepovedi in omejitve ženskam, in pojasnile tisto, kar je ostalo skrito, vključno z enostranskimi prevodi in delnimi razlagami«.
Tak primer je Lukov evangelij, v katerem Jezus obiskuje sestri Marto in Marijo. »Tam je rečeno, da je Marta poskrbela za postrežbo, kar razlagajo tako, da je postregla hrano, toda grška beseda diakonia ima tudi druge pomene, lahko na primer pomeni, da je bila diakonica,« pravi teologinja Elisabeth Parmentier, ena od avtoric. Podoben je tudi primer Marije Magdalene. »Ta ženski lik se v Svetem pismu največ pojavlja, vendar so mnoge interpretacije napačne,« dodaja. Marija Magdalena, nadaljuje teologinja, je bila ob Jezusu tudi pri njegovem umiranju na križu, ko so se vsi apostoli bali in pobegnili. Ona je bila prva na njegovem grobu in odkrila njegovo vstajenje. »Marija Magdalena je med ključnimi svetopisemskimi liki, največkrat jo opisujejo kot prostitutko,« pravijo teologinje.

Borimo se proti dobesednemu branju Biblije, pravi Elisabeth Parmentier. Kot primer navaja pisma sv. Pavla prvim krščanskim skupnostim. Neprimerno je njegove besede, ki jih je danes mogoče zlahka razumeti kot radikalno feministične, uporabljati kot navodila, kako se obnašati do žensk.

Spremembe v Novi zavezi

Družbeni položaj ženske in njena vloga v zahodni civilizaciji v veliki meri izhajata iz biblijskega judaističnega in krščanskega položaja ženske oziroma interpretacije tega položaja, zato ni pretirano reči, da je podoba biblijske ženske vgrajena tudi v današnje kulturne vzorce. Jezus je z odnosom do žensk (Nova zaveza) vnesel velikanske spremembe v starozavezno pojmovanje ženske. Medtem ko je bila ženska v biblijski prazgodovini, po vzhodnem grehu, drugorazredna oseba, v celoti podložna moškemu, je Jezus v Novi zavezi ženski vrnil dostojanstvo. Če ne bi bilo Jezusovega revolucionarnega delovanja, je vprašanje, kakšno usodo bi danes doživljale ženske zahodne kulture. Večina starozaveznih žensk je živela v senci moških – oče je hčer lahko prodal, jo omožil, s komer je hotel, mož je ženo lahko odslovil ...

Malo žensk ima svoja imena

V Bibliji je s svojim imenom omenjenih dobrih 3000 moških in okoli 180 žensk. Tiste, ki niso omenjene z lastnim imenom, so imenovane faraonova hči, zbor mladenk, Jobova žena, Jobova mama, Jobova hči, zaročenka, device iz Jabeš Gileada (mimogrede, država Gilead v Deklini zgodbi Margaret Atwood je poimenovana po tem biblijskem mestu), Pilatova žena, Kanaanka itd.

Eva je najpogostejši lik v oglasih

Družbeno-kulturni vzorec ženske kot podrejenega in manj vrednega bitja od moškega, izhajajoč iz svetopisemskih razlag, se prenaša tudi s filmi, glasbo, likovno umetnostjo in modo. Eva, prva ženska po starozaveznem pojmovanju, je najpogostejši lik popularne kulture, največkrat uporabljen tudi v oglasih. Večinoma je prikazana kot negativna femme fatale, usodna za moškega v slabem pomenu, čeprav biblijska besedila o tem ne govorijo tako konkretno. V Stari zavezi gre skozi preobrazbo, od predstavitve do epizode, v kateri jé plod z drevesa spoznanja. Ko je Bog ustvaril Evo iz Adamovega rebra, ona ni imela glasu, medtem ko Adam demonstrira svojo moč in ji da ime ter namen. Samo nekaj vrstic pozneje ona nenadoma spregovori in s kačo utrga prepovedani sad. Biblijsko besedilo ne pove veliko, a je jasno, da Eva ni imela namena izzivati in preizkušati partnerja. Preprosto je dala plod možu, ki je bil z njo.

Tako kakor Eva je tudi Marija Magdalena, junakinja Nove zaveze, dobila slab sloves skozi stoletja. Mnogi menijo, da je bila prostitutka, toda Biblija o tem ne govori. Nekateri preučevalci Svetega pisma pravijo, da je zgodnja cerkev iz Marije Magdalene ustvarila grešno skesanko, da bi preprečila ženskam napredovanje v cerkveni hierarhiji. Od takrat so njen lik večkrat poskusili rehabilitirati, a brez večjega uspeha. Razprava o Mariji Magdaleni več pove o kulturoloških stališčih o ženski spolnosti kot o samem liku iz Biblije.



V nasprotju z njo devica Marija, mama Jezusa Kristusa, velja za idealno žensko, saj je tako devica kot mama. Isti ideali, ki so popljuvali Marijo Magdaleno, so Marijo ­povzdignili.



Saloma, Herodova pastorka in nečakinja, je pogosto prikazana kot lepa deklica, ki je na zabavi plesala Herodu in odsekala glavo Janezu Krstniku. Vendar tega ni storila ona, temveč je željo svoje matere Herodiade prenesla Herodu, ta pa je ukazal usmrtitev krvniku. Salomo v popularni kulturi predstavljajo kot nevarno zapeljivko, kar je rezultat kombiniranih razlag rimskega zgodovinarja Jožefa Flavija iz prvega stoletja, ki ji je dal ime (v Svetem pismu ni omenjena z imenom, ampak kot Herodiadina hči) in je ni povezoval z Janezom Krstnikom, in Oscarja Wilda, ki je na podlagi njenega lika napisal dramo, za tisti čas sila škandalozno in tudi prepovedano (1893). Saloma je zdaj sinonim za striptizete zaradi plesa s sedmimi tančicami, ki ni opisan v Bibliji, je pa v Wildovi drami. V njegovi verziji se je zaljubila v Janeza Krstnika, ki jo je zavrnil, zato se mu je maščevala z usmrtitvijo.


 

Pisali in razlagali so moški

Številni sodobni razlagalci Svetega pisma torej ne dvomijo o tem, da so med pomembnimi razlogi za podrejenost žensk prevodi in tolmačenja Svetega pisma in da je to besedilo kot temelj krščanskega učenja področje ideoloških manipulacij tako v zgodovini kakor danes. Biblijska besedila so razlagali svojevoljno in na patriarhalen način moški, večinoma cerkveni učitelji, res pa je tudi, da Sveto pismo v marsikaterih delih odraža patriarhalno družbo. Tako v njem naletimo na dele, ki kažejo na podrejen položaj ženske, na primer da je ona kriva za izgon iz raja, in Pavlove besede: »Žene naj bodo podrejene svojim možem kakor Gospodu, mož je namreč glava ženi, kakor je Kristus glava Cerkvi: on, odrešenik telesa. In kakor je Cerkev podrejena Kristusu, tako naj bodo v vsem žene možem.«

Uršulinka Snežna Večko, doktorica teologije, biblicistka (daljši pogovor z njo bo objavljen v eni od prihodnjih številk Sobotne priloge), je povedala, da so bili svetopisemski pisci del patriarhalnega okolja, v katerem je živela krščanska skupnost. »Vanj so vcepili novost Kristusovega odnosa do človeka in znotraj tega do ženske nasploh, ki ji je – v takratni judovski družbi drugorazrednemu človeku – izkazoval tankočutno pozornost, jo povzdignil v njenem neodtujljivem dostojanstvu in jo branil.«

Ženske v moških strukturah

Snežna Večko je dodala, da so ženske znotraj struktur, ki so jim vladali moški, ustvarile svoj svet, v katerem so živele po njihovo izpolnjeno življenje. Hkrati so imele veljavo v moškem svetu. »Najti popolno ženo je po Svetem pismu moškemu pomenilo vrhunsko uresničitev. Torej je ženska, če se je potrudila in če so ji bile tudi okoliščine naklonjene, mogla vzbuditi zanimanje solidnega življenjskega sopotnika in predstavljati visoko vrednoto v svetu, ki so mu vladali moški. Prispevala je k moževemu družbenemu ugledu in ga izpolnila v njegovem osebnem življenju. To pomeni vzajemno izpolnitev tudi zanjo. Sveto pismo in kasnejši viri pa odkrivajo tudi korake, ki so jih naredile ženske ob nerazumevajočih, nesposobnih ali zlobnih možeh – številne so se borile z razpoložljivimi pravnimi in drugimi sredstvi za svoje dostojanstvo in družino.«

Knjiga Ženska biblija ni prvo prizadevanje za alternativno branje svetopisemskih besedil, spopad z uradnimi interpretacijami poteka v nekaterih intelektualnih krogih po svetu že nekaj časa, kar govori o večni aktualnosti Biblije in njenem vplivu na naše življenje.