Jelka Reichman: »V življenju me najbolj zanima lepota …«

Kdo ne pozna Jelkinih podob?! Ob njeni Šivilji in škarjicah, Miškolinu, Pikiju Jakobu, Mačku Muriju, Cepecepetavčku … so zrasle številne generacije otrok. Nastale so v 50 letih ustvarjanja in se hitro vpisale med klasiko otroške in mladinske književnosti pri nas, njihova priljubljenost pa se tako rekoč prenaša iz roda v rod. 

Z Mladinsko knjigo je povezana že od leta 1964. Od takrat pa do danes je izšlo pri tej založbi več kot dva milijona knjižnih izdaj s podobami Jelke Reichman. Med dvanajstimi najbolj priljubljenimi knjigami je daleč na prvem mestu slikanica Maček Muri z več kot 200.000 izvodi, sledita ji slikanici Šivilja in škarjice in Moj prijatelj Piki Jakob s po 100.000 izvodi, njima Miškolin … 



Za svoje delo je prejela številne nagrade, med njimi nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo (2002), Levstikovo nagrado za življenjsko delo (2005), Župančičevo nagrado za življenjsko delo (2008) …

»V življenju me najbolj zanima lepota … To lepoto vidim v majhnih bitjih, v živalih, v otrocih … Vidim ta njihov notranji svet, ki seva navzven. To naslikam.«

Dih pravljičnosti in prijaznosti, ki prežema njene podobe, očara z brezčasno lepoto in varuje otroke pred vdori nelepe resničnosti. Toda čeprav so te podobe na prvi pogled preproste in prikupne, so izjemno pretehtane in likovno izdelane.

Knjige spremljajo Jelko že od malega 
Že kot majhna punčka je s pridržanim dihom in odprtimi očmi sedela na leseni pručki in poslušala mamo, ki ji je brala knjige. Že takrat je imela najraje pesmi. Včasih je na koncu knjige zajokala, tako močno je podoživela vsebino. 



Jelka Reichman letos praznuje častitljivih osemdeset let. Ta jubilej bo zaznamovala tudi nova antologija njenih likovnih podob Rasla je Jelka. Sladkosnedi medvedki, deček s sončnico, Mižekmiž, rakunčki na rolkah … ─ to je le nekaj očarljivih likov v novi knjigi, ki mladega bralca vabijo k poslušanju in prebiranju več kot 200 najlepših pesmi, rim in ugank. 

Napisali so jih najboljši klasični in sodobni slovenski avtorji za otroke, od Frana Levstika, Otona Župančiča, Srečka Kosovela, Ljudmile Prunk - Utve, Mateja Bora, Iga Grudna, Kajetana Koviča, Daneta Zajca, Nika Grafenauerja, Miroslava Košute, Vojana T. Arharja, Janeza Bitenca, Anice Černejeve, Toneta Pavčka, Neže Maurer, Bine Štampe Žmavc, Anje Štefan in drugih … 

»Poezija je zame češnja na torti«
Novo antologijo pesmi je ilustratorka iz izkušenj lastnega otroštva, kot mama dveh otrok in babica pospremila med bralce z besedami: »Zdi se mi lepo, da majhnemu otroku najprej prebereš pesmico ali pa zelo kratko zgodbico. To imajo najraje. Jaz pa tudi. Od vedno imam rada poezijo …« 



Razkošna antologija Rasla je Jelka vsebuje tudi številne slovenske ljudske pesmi in ljudske pesmi drugih narodov, v sklepnem delu pa poleg bibliografije pesniških zbirk in popolnega seznama izdanih knjižnih izdaj z ilustracijami Jelke Reichman še obsežen fotoalbum o ilustratorkinem življenju in delu. 

Kako so nastajale prve slikanice 
Likovna pot jo je po akademiji pripeljala do takratne urednice leposlovja na Mladinski knjigi, Kristine Brenkove, ki ji je dala odskočno desko ─ ilustriranje leporela. Še danes se spominja, kako ji je, medtem ko se je vzpenjala na stopnicah v uredništvo Mladinske knjige h Kristini Brenkovi, strah stiskal srce. 



Zgodba o Miškolinu 
Po ilustriranju prve slikanice jo je urednica Kristina Brenkova ponovno poklicala in povabila k ilustriranju Miškolina. Takrat je bil pisatelj Josip Ribičič že zelo bolan, zato je želel, da bi knjiga izšla čim prej. Tako zelo je želel videti, kakšne bodo ilustracije, da je potrkal na vrata risalnice na osnovni šoli Oskarja Kovačiča, kjer je Jelka Reichman poučevala likovni pouk. 



Piki Jakob je »prebil led« 
Izjemno plodno in uspešno sodelovanje s pesnikom in pisateljem Kajetanom Kovičem pa se je začelo, ko so Jelki Reichman pri reviji Kurirček ponudili ilustriranje zgodb Moj prijatelj Piki Jakob. Delo je seveda z veseljem sprejela. 

Pisatelj ji je dal po telefonu samo nekaj skopih podatkov. »Da ima medved veliko glavo, da je ploščat kot piškot. Nog in rok ni premikal. Dodal je še, da je zelo preprost. Rjavo-bel. To je bilo vse, kar sem vedela. Ko sem ga narisala, je Kajetan Kovič, ko ga je videl, dejal, da je sinov medved točno tak.«

Kot velika ljubitelja mačk sta se pogovarjala tudi o njih. Kovič ji je pripovedoval o črnem mucu, ki so ga imeli doma, potem pa napisal zgodbo o njem. »Ko sem zgodbo prebrala, sem takoj imela likovno predstavo,« se spominja ilustratorka ─ in nastala je legendarna slikanica Maček Muri.

Ne spreglejte dogodkov z Mačkom Murijem v vaši bližini
 
Za konec še nasvet Jelke Reichman mladim ilustratorjem: