Javier Marías (1951–2022)Njegovo belo srce

Javier Marías je veljal za eno od najbolj pronicljivih in slogovno izbrušenih peres sodobne literature. Čez nekaj dni bi praznoval 71. rojstni dan. Njegova dela so prevedena v 40 jezikov in objavljena v 50 državah.

Rodil se je v Madridu, a je del otroštva preživel v Združenih državah Amerike. Njegov oče, pisatelj in filozof Julian Marías, je kmalu po Javierjevem rojstvu prišel navzkriž z režimom, nekaj časa je bil celo zaprt, potem je odšel na delo v ZDA, med drugim je poučeval na prestižni univerzi Yale. Z očetom se je preselila čez lužo vsa družina. Mama, pisateljica Dolores Franco Manera, je umrla, ko je bil Javier star šestindvajset let. Prvo kratko zgodbo je napisal pri štirinajstih. Pri sedemnajstih je pobegnil od doma k stricu v Pariz. Tistega poletja se je izobraževal v temnih kinodvoranah, v šestih tednih je videl 85 filmov, po dva na dan, in napisal prvi roman. Ko se je vrnil v Madrid, je napisal drugega. Potem se je za šest let posvetil prevajanju.

Na predstavitvi knjige Zaljubljenosti FOTO: Andrea Comas/Reuters

Prevajal je Johna Updika, Thomasa Hardyja, Williama Faulknerja, Nabokova, Josepha Conrada, Laurencea Sterna – prevod Tristrama Shandyja je opremil z več kot tisoč opombami. Med letoma 1983 in 1986 je poučeval špansko literaturo in teorijo prevajanja na Oxfordu, nato leta 1984 na kolidžu Wellesley ter med letoma 1987 in 1992 na madridski univerzi Complutense. Pisateljski uspeh je prišel počasi. V osemdesetih je njegove romane (Sentimentalnež in Vse duše) spoznavala preostala Evropa, svetovno slavo pa mu je prinesel roman Tako belo srce. Večkrat so mu očitali, da je preveč hladen in da piše za ženske. »Kot da bi bilo to kaj slabega. Berejo me tako ženske kot moški. Nisem jaz kriv, da ženske berejo več kot moški.«

Po zaslugi prevajalke Marjete Drobnič imamo njegova najpomembnejša dela tudi v slovenščini: Tako belo srce (1997), Jutri v bitki misli name (1999), Tvoj obraz jutri (Vročica in sulica, 2008, Ples in sen, 2009, Strup in senca in zbogom, 2010), Zaljubljenosti (2013), Tu začne se zlo (2016), Berta Isla (2018), Benetke, interier (2018). Slab značaj (2016) pa je prevedel Ferdinand Miklavc.

Berta Isla

Zaljubljen je bil v nogomet in bil strastni navijač madridskega Reala, čeprav mu je bil všeč tudi rivalski klub iz Barcelone. Od tam je bila tudi ženska, v katero je bil zaljubljen, a nista nikoli živela skupaj. »To se mi vedno dogaja,« je povedal v intervjuju, »da ženska, ki jo ljubim, živi v drugem mestu, v drugi državi, ali pa je poročena z drugim.« Marca lani je izdal zadnji, šestnajsti roman Tomás Nevison. »Mislim, da je Faulkner nekoč­ dejal, da ko se boriš v temi, ne gre za to, da bi poskušal­ ­videti stvari bolje osvetljene,­ temveč za to, da si ogledaš temo. Mislim, da literatura počne ravno to. V njej ne gre za podajanje odgovorov niti za osvetljevanje, temveč za razi­skovanje – pogosto na slepo­ – velikanskih kosov teme,« je nekoč dejal.