Instagramska dežela

Knjiga Slikovita Slovenija je domiseln presek med analognim in digitalnim svetom. Še vedno je vodnik v obliki knjige, a vsebuje tudi informacije, ki so jih omreženi popotniki in turisti navajeni dobiti prek aplikacij. V njej je nanizanih sto najslikovitejših kotičkov Slovenije s fotografijami treh mojstrov – Petre Draškovič Pelc, Luka Esenka in Jošta Gantarja – ter njihovimi napotki, kako do teh lokacij in kdaj so najprimernejši trenutki za posnetek, ki bi lahko bil najboljši približek vrhunskemu.



Zveni nadvse uporabno in morda tudi zato vzbuja mešane občutke – najbrž podobno kot takrat, ko so se na trgu začeli množično pojavljati vodniki za popotnike, ki so čredo avanture željnih ljudi peljali na ista mesta, ob istem času, zagotavljajoč jim podobno popotniško izkušnjo. To je tako rekoč vselej spremljala tudi fotografija, toda v času družbenih omrežij je ta dobila povsem druge razsežnosti. Postala je neizpodbiten dokaz ne le izkušnje, ampak popolne izkušnje, ki jo opredeljuje čim več všečkov. In če je sprva zadoščal že skromen posnetek s telefonom, je to za seboj kljub vsemu potegnilo težnjo k doseganju kakovosti v fotografiranju in ustvarjanju posnetkov, ki bodo v množici na omrežjih, kakršen je instagram, pritegnili pozornost.
 

Želja odkriti več

Eden prepoznavnejših profilov s fotografijami Slovenije na instagramu je @igslovenija, ki ima več kot 78.000 sledilcev in skoraj 2500 objavljenih fotografij. Njegova ustanovitelja Sanja in Zoran Leban Trojan, ki sta tudi sicer aktivna uporabnika družbenih omrežij, sta hitro ugotovila, da fotografije kotičkov v Sloveniji vzbujajo veliko pozornost, tudi če so posnete s telefonom.
»Z vsako objavljeno fotografijo, z vsakim novim pogledom smo videli in vedeli več. In z vsako novo fotografijo smo si želeli odkriti več,« sta zapisala v predgovoru Slikovite Slovenije.

Sčasoma najbolj privlačne točke za fotografe niso bili več samo Bled, Bohinj, Piran in Ljubljana, ampak so prihajale v ospredje lokacije, kot so Jamnik, Slemenova špica, Klevevž pri Čatežu, Sv. Tomaž nad Praprotnim, Mangrtsko sedlo, Napoleonov most pri Kobaridu, kakor jih je nekaj nanizal Zoran Leban Trojar. »Če obiščete Sveti Tomaž, boste najbrž opazili kar nekaj fotografov, ki tam čepijo in čakajo na pravo svetlobo.«


 

Slovenija kot fotografska destinacija

Vrvež na instagramu je opazila urednica pri Mladinski knjigi Saša Kozarov. »Poiskala sem fotografe, ki imajo veliko sledilcev in žanjejo občudovanje na instagramu, so vseprisotni v družbenih medijih in znajo tudi kaj napisati.« Prvi med njimi je gotovo popotnik in fotograf Luka Esenko, ki ima s tem največ izkušenj, saj je eden od avtorjev aplikacij na portalu Snappguides (za Istro, Ljubljano, Bled in Bohinj ter Sočo). »Poskušali smo ustvariti nekaj med aplikacijo in klasično knjigo, dodali nekaj praktičnih nasvetov, kar je v tiskani obliki sicer težko, saj so ljudje navajeni aplikacij in navigacije. Zato smo lokacije opremili s QR-kodami,« je praktični vidik dela predstavil Esenko. Da je fotografija eno izmed vodil turizma, ni nobena posebna ugotovitev, Esenko jo je podkrepil le z enim dokazom: »Hrvaška je kot turistična destinacija bistveno bolj prepoznavna, ko govorimo o fotografiranju, pa jo z naskokom prekaša Slovenija.«



O vzponu fotografije ima, vsaj tako se zdi, tudi on nekoliko mešane občutke. »Všeč mi je, če se ljudje ukvarjajo s fotografijo, saj je to zelo lep konjiček, zlasti če gredo v naravo. Rad bi pa videl več izvirnosti in manj fotografiranja zaradi fotografije same, pri čemer je najpomembneje dobiti čim več všečkov.«
 

Ubijanje izvirnosti?

Fotografinja Petra Draškovič Pelc ni ravno privrženka »instagramičnega fotografiranja« in rada vidi, da nekateri kotički vendarle ostanejo skriti, zlasti če gre za območja, ki jih je treba zaščititi pred množičnim obiskom. »Poleg krajinske fotografije se ukvarjam pretežno z naravoslovno, in tam je še posebej pomembno, da ne vabimo ljudi v občutljive predele, sploh če so to rastišča redkih rastlin in podobno,« je poudarila fotografinja. Izbor stotih kotičkov, kjer je mogoče posneti izjemno fotografijo, pa kljub slikovitosti Slovenije niti ni bil tako težak, saj so poiskali najbolj prepoznavne.



Kako pa instagram in ne nazadnje tudi vodniki, kakršen je Slikovita Slovenija, vplivajo na izvirnost? Petra Draškovič Pelc je prepričana, da je tudi v današnji množici objavljenih fotografij še vedno priložnost za ustvarjalnost in drugačen pogled. »Predvsem je treba slišati sebe, se ustaviti, kdaj tudi spregovoriti z domačini, ne le slepo obiskati lokacije in fotografirati. Hkrati pa biti spoštljiv do objekta in okolice,« je poudarila popotnica, turistična vodnica in doktorica biomedicinskih znanosti.
 

Aplikacije (še) ne ogrožajo knjig

Slikovita Slovenija je izšla v 2500 izvodih; pri založbi o prodaji za zdaj ne želijo govoriti, ker se je šele dobro začela. Aplikacije na pametnih telefonih po njihovih podatkih še ne odžirajo trga turističnim knjigam. V zadnjih letih, kot zatrjujejo, niso zaznali padca prodaje klasičnih vodnikov za tuje kraje, tudi prodaja knjig o Sloveniji se ne zmanjšuje. Najbolje se prodajajo knjige o Sloveniji v angleščini – to niso običajni turistični vodniki, temveč kombinacija vodnika in knjige s fotografijami (Finding Slovenija, Čudovita Slovenija v angleščini). Poleg tega pa so v knjigarnah Mladinske knjige v vrhu prodaje klasični vodniki po Sloveniji, namenjeni ciljnim skupinam (S kolesom po Sloveniji, 52 izletov po Sloveniji, Pravljične poti Slovenije.)



Na instagramu je tudi delo.si: