V nadaljevanju preberite:

Roman vsekakor načenja zamolčane teme in s tem zahteva inteligentnega bralca. Dogaja se na ozadju smrti, vendar nas ves čas napotuje na misel, da je življenje skrivnost in da ga je vredno živeti. Nastavki v tej zgodbi so sicer zasnovani tako, da se zdi, da se junakinja, ki ima za seboj travmatično izkušnjo in v družini naleti na nerazumevanje, oče namreč njeno bolezen označi za »nepravo«, ne bo nikoli pobrala.

»Ko izgubiš kontrolo nad svojim telesom, nimaš od kod črpati moči. Ni čarobnega vodnjaka, v katerem bi bili upanje, potrpljenje, pogum, ti pa bi samo spustil vedro in zajel.« Mama deklico vseskozi opominja, da mora biti močna, da se mora boriti, da bo vedno tako. »Zelo sem utrujena. Sem samo posoda za bolezen, ki je tisočkrat močnejša od mene,« si prizna junakinja, katere priznanje, da nima več moči, vodi do tega, da ji razjarjeni oče kupi vozovnico in jo pošlje k babici v Kaliningrad.