V nadaljevanju prberite: 

Čeprav je del literarne kritike roman označil za avtobiografski in čeprav je med avtorico in prvoosebno pripovedovalko resnično nekaj podobnosti, se Oksana Zabužko takšni opredelitvi upira. Slogovno bogato in gosto pripoved o strastnem, a (na vsak način) bolečem odnosu z ukrajinskim umetnikom Mikolo – »ker tvoja meča kakor zemljevid krasi arhipelag madežev rdečkastih in rjavkastih tonov, luskavih in oguljenih – brazgotine, rezi, opekline, nazorno predstavljena zgodovina, devetmesečna (da, devetmesečna!!!) 'mad love', katere posledica je dejanska 'madness', tedaj pa si ga preprosto božala z nogo po glavi, polna nežnosti, slinasta idiotka, oster moški ježek te je prijetno zbadal v stopalo«, beremo –, poglablja in kontekstualizira z razmisleki o (prav tako boleči) ukrajinski zgodovini, obdobju tranzicije, ženski emancipaciji, pisanju, domu in ­jeziku.