V nadaljevanju preberite:

Svetlana Slapšak že v uvodu pojasni, da jo zanimajo jezikovni, retorični in slogovni prijemi v tekstih, ki imajo potencial, da oblikujejo psihologijo množice. In se sprašuje, kakšen je smisel propagande, katere cilj je izločanje, sovraštvo in zmanjševanje pravic drugega. »Gre torej predvsem za opomin, kakšne so lahko posledice razmaha takšne propagande, ki jo Adorno opredeljuje kot fašistično,« je nedvoumna antropologinja. Avtorica v knjigi med drugim raziskuje povezavo med govorom in akcijo – kdaj in kako besede izzovejo dejanja. »Nove oblike komunikacije na družbenih omrežjih so veliko ugodnejše za razširjanje propagande in sovražnega govora: novi družbeni položaji posameznika, s patološkimi dimenzijami nenadzorovanega ega in uporabo nekaznovane (in nepreverljive) laži kot osnovnega sredstva, ponujajo ogromne možnosti vpliva,« locira jedro sprememb v javni – in tudi zasebni komunikaciji – v zadnjih desetih letih.