Cankarjeva založba z ambicioznim programom domačih in prevodnih del

Pri Cankarjevi založbi so predstavili letošnji program. V načrtu je več knjig domačih avtorjev, od z modro ptico nagrajenega romana Tine Vrščaj Na Klancu do avtobiografskega dela Iva Svetine Smisel rože. Izdali bodo tudi več prevodnih del, med njimi sedem v zbirki Moderni klasiki, nekaj zgodovinskih knjig in drugih del po različnih zbirkah.

Med deli izvirnega leposlovja je urednik Andrej Blatnik predstavil roman Tine Vrščaj Na Klancu, ki ga po njegovem mnenju odlikuje zrela pisava. Obenem je opozoril še na v literaturi redko opisano okoljsko problematiko. Urednik Aljoša Harlamov je napovedal avtobiografsko obarvano zbirko kratke proze Vesne Lemaić Ded in vnukinja, ki se po njegovih besedah lahko bere tudi kot roman, ter prvenec mlade mariborske avtorice Tanje Špes z delovnim naslovom Maske.

Založba bo letos poskrbela tudi za izid nove knjige esejev Esada Babačića Navijaj v sebi ter avtobiografsko prozno delo Iva Svetine Smisel rože, ki ga po Blatnikovih besedah odlikuje avtorjeva privzdignjena pesniška govorica. Med knjigami domačih avtorjev bodo na knjižne police prišli še esejizirana spominska pripoved Lele B. Njatin Samski blok, postavljena v Kočevje, nova pesniška zbirka Uroša Zupana Psica in poletje ter razkošna izdaja knjige s poezijo Toneta Pavčka Izbranke, ki jo bo likovno opremil priznani hrvaški umetnik Svjetlan Junaković.

V novo leto z novo glavno urednico

V sklopu prevodnega leposlovja bo izšlo sedem modernih klasikov. Med njimi bodo roman nobelovke Svetlane Aleksijevič Čas iz druge roke: poslednji Sovjeti v prevodu Veronike Sorokin, kratke zgodbe Harukija Murakamija Po potresu v prevodu Domna Kavčiča in knjiga francoske avtorice Marie NDiaye Moje je maščevanje v prevodu Suzane Koncut s spremno besedo Mladena Dolarja.

V zbirki Moderni klasiki bodo izšli še novela vileniškega nagrajenca Josefa Winklerja Natura Morta: Rimska novela v prevodu Štefana Vevarja, ki po Blatnikovih besedah spominja na literarno različico tihožitij umetnikov iz 17. stoletja, pripoved poljskega pisatelja Andrzeja Stasiuka Prevoz, ki jo je prevedla in s spremno besedo opremila Jana Unuk, ter tretji roman Iana Fleminga o kultnem agentu Jamesu Bondu Moonraker, ki ga prevaja Maja Novak, spremno besedo pa bo prispeval Marcel Štefančič jr. Tu je še roman britanske pisateljice Bernardine Evaristo Dekle, ženska, drugi, za katerega prevod bo poskrbela Katja Zakrajšek.

Med prevodnimi novostmi bodo še roman nemško-švicarskega avtorja Benedicta Wellsa Kruta dežela v prevodu Neže Božič, Hiše iz papirja kanadske romanopiske Dominique Fortier v prevodu Saše Jerele, roman priznanega angleškega avtorja Iana McEwana Stroji kot jaz, ki ga bo prevedla Ana Barić Moder, ter knjiga hrvaškega pisatelja Nevena Ušumovića Zlata opeklina, v kateri po Blatnikovih besedah prikaže Istro v vsej njeni realnosti, a obenem na humoren način. Delo prevaja Sonja Polanc. Med drugim bodo izdali tudi nov roman Elene Ferrante Izgubljena hči.

Kako ste kaj, matere?

Harlamov je opozoril še na knjigo v zbirki Najst Vesne Tripković, avtorice programa Mladi raziskovalci v Pionirskem domu, Eksperimenti za mlade z ilustracijami Izarja Lunačka ter na več zgodovinskih monografij, med njimi na knjigo o politiku Antonu Korošcu avtorja Andreja Rahtna in monografijo več slovenskih in hrvaških zgodovinarjev o zadnjem avstrijskem cesarju Karlu I., ki jo bo uredil Gregor Antoličič.

Ob novem programu so predstavili še dve knjigi, ki sta izšli v lanskih Modernih klasikih. Roman pisatelja turško-kurdskih korenin Burhana Sönmeza Istanbul, Istanbul po Blatnikovih besedah govori o manj znani plati tega mesta. Dogajanje je postavljeno v zapor, kjer o mestu z različnih perspektiv spregovorijo različni zaporniki, od zdravnika, študenta do brivca. Roman je prevedla, deloma tudi iz turščine, Lili Potpara, avtor spremne besede je Aljaž Krivec.

Harlamov je s prevajalko Veroniko Rot spregovoril še o romanu čilske pisateljice None Fernandez Neznana dimenzija, v katerem piše o času diktature Augusta Pinocheta. Knjigo po prevajalkinih besedah sestavljata dva literarna toka – avtofikcija z avtoričinimi spomini ter dokufikcija s pravimi zgodovinskimi podatki.