Zvok mladosti in prihodnosti

Pestre poletne kulturne ponudbe ne polnijo le posamezni koncerti in festivali, dogodki in cikli, pač pa tudi manifestacije, ki združujejo izobraževalno, kreativno in kulturno noto. To so glasbene delavnice, na katerih se udeleženci intenzivno potopijo v učenje in izpopolnjevanje igranja instrumentov in teden dni »živijo le za glasbo«.

Že dvaindvajset let na Dolenjskem organizirajo Jazzinty – glasbeno delavnico, ki je v dveh desetletjih mnoge slovenske glasbenike navdušila za jazz in jim odprla vrata tujih konservatorijev. Na delavnicah, kot je ta, namreč slušatelji dobijo edinstveno priložnost dela z mentorji, svetovno priznanimi jazzisti, ki jih sicer le redko vidimo na naših odrih. Letos je to denimo vrhunski jazzovski kitarist Lionel Loueke, po rodu iz Benina (pogovor z njim bomo v Delu objavili v prihodnjih dneh), ki je že več kot petnajst let redni član zasedbe legendarnega Herbieja Hancocka, sicer pa ima tudi zelo uspešno solo kariero. V Novem mestu bo na mojstrskem predavanju (masterclass) poskušal učence navdihniti s svojo osebno zgodbo in glasbo, ki jo bo jutri zvečer na novomeškem Glavnem trgu tudi prvič pri nas predstavil na solo koncertu, ki bi ga bilo vsekakor škoda zamuditi.

Lionel Loueke je za avstrijskim kitaristom Wolfgangom Muthspielom drugi glasbenik, ki na Jazzinty prihaja kot »umetnik v rezidenci«, kot so lani prvič poimenovali novi program, ki ga organizirajo v sodelovanju s švicarsko glasbeno akademijo Jazzcampus v Baslu.

Delavnica bo nadaljevala s konceptom "umetnika v rezidenci", prek katerega bo v sodelovanju s šolo Jazzcampus iz švicarskega Basla v Novo mesto prišel izvajalec svetovnega kova, kitarist Lionel Loueke (nastopil bo jutri), ki je član zasedbe legendarnega Herbieja Hancocka. FOTO: Dave Stapleton

Sicer je letošnji nabor mentorjev splet domačih in tujih profesorjev, ki odraža vsakokrat na novo določeno rdečo nit festivala, je povedala Ana Čop, ki je poleg Domna Bohteta umetniška vodja Jazzintyja. Lani se je delavnica osredotočila na vokalni jazz, letos pa poteka v iskanju in odkrivanju »zvoka prihodnosti in mladosti«. »Fuzija jazza s hip-hopom, elektroniko, soulom in ostalimi žanri občinstvu predstavi vsestranskost jazzovske glasbe in jo postavi v današnji čas, v leto 2022,« menijo na Jazzintyju. Zato bo letos tudi med nastopajočimi več multižanrskih zasedb, kakršen je bil tudi otvoritveni koncert zasedbe Salomea. »Želimo se nekoliko odmakniti od tradicionalnega jazza in se posvetiti bolj fluidnim žanrom,« je povedala Ana Čop, ki je sicer tudi sama priznana vokalistka tik pred diplomo na omenjeni akademiji v Baslu. Kot udeleženka mednarodnih jazzovskih delavnic je tudi sama opazila, da predvsem v nemško govorečem okolju jazz glasbo predstavljajo kot fuzijo različnih žanrov in da je meja med jazzom in drugimi glasbenimi stili manjša oziroma bolj zabrisana. »Na tak način delavnice in festivali privabljajo mlajše glasbenike in publiko, pa tudi tiste, ki sicer najbrž nikoli ne bi prišli v stik z jazzom,« dodaja Ana Čop.

Umetniški vodji delavnice in festivala Jazzinty Domen Bohte in Ana Čop. FOTO: Davorin Pavlenič

Vokalist(k)e, ki so, kot je običajno, v največjem številu, letos na Jazzintyju poučuje Camilla Battaglia, saksofoniste Wanja Slavin, pianiste Jason Lindner, basiste Panagiotis Andreou. Domači jazzisti pa poučujejo trobentače (Tomaž Gajšt), kitariste (Samo Šalamon) in bobnarje (Bojan Krhlanko). Že pred pandemijo so uvedli novo predavanje za začetnike, ki ga je programsko oblikovala naša sogovornica Ana Čop. »V preteklih letih organiziranja Jazzintyja smo opazili, da je med udeleženci, ki pridejo z jazzovskih akademij in začetniki v znanju lahko velik razkorak. Če jih združimo v iste skupine, ne eni ne drugi ne odnesejo od predavanj toliko, kot bi lahko odnesli, če bi bil program prilagojen njihovi stopnji znanja. Zato smo pred leti zasnovali kategorijo Spoznavanje jazza, za udeležence, ki nimajo obsežnega znanja v jazzu in se ne upajo prijaviti na aktivno participacijo, želijo pa se naučiti osnov jazza,« je dejala Ana Čop, ki je letos štafeto predala kolegici mentorici Patriciji Škof. Na Jazzintyju so zato postali tudi bolj selektivni v oblikovanju ansamblov, v katere združujejo glasbenike na podlagi njegovega predhodnega znanja. Napredni študenti pa imajo še možnost, da si lahko svojega mentorja izberejo ne glede na svoj glavni instrument.

Pokoronski izzivi

Pandemija je leta 2020 prekinila tradicijo Jazzintyja, lani je delavnica potekala v omejitvam prilagojeni obliki. Letos se vrača v stare okvire, a pandemija je vplivala na strukturo in število udeležencev, priznava Ana Čop. Na eni od predkoronskih edicij je bilo slušateljev z vsega sveta okoli sto, letos je med sedemdesetimi udeleženci večina Slovencev, mnogi med njimi dijaki KGBL, letos pa tudi študentov švicarskega Jazzcampus Basel in graškega KUG - Kunst Uni Graz Jazz Institute. Pa vendar k nam po lekcije jazza prihajajo z vseh koncev Evrope – Španije, Grčije, Italije, Avstrije, Hrvaške in tudi iz Švice, en slušatelj prihaja iz Čila, drugi pa celo iz Nigerije.

Kitaristi letos na Jazzintyju srkajo znanje plodovitega glasbenika Sama Šalamona. FOTO: Davorin Pavlenič

»Predvsem se pri udeležbi delavnice poznajo logistične težave pri samem potovanju v Slovenijo. Veliko letalskih povezav je ukinjenih in v resnici je do Slovenije zelo težko priti. V Ljubljano praktično težko prideš, ne da bi prestopal v drugih državah. Cene letalskih vozovnic pa so tudi zelo drage. Udeleženec, študent, ki je pripravljen plačati nekaj sto evrov za udeležbo in nastanitev na delavnici, ne more potem odšteti še enkrat toliko za pot do Novega mesta,« bistveno težavo ohranjanja enakega obiska mednarodnih delavnic oriše Ana Čop.

Dnevi, ki so za udeležence prava preizkušnja vzdržljivosti, se zaključujejo s koncerti mentorjev in jam sessioni, kjer se teorija prelije v prakso. Nocoj je na vrsti koncert za orgle Roka Zalokarja v frančiškanski cerkvi, zatem pa bo ministrica za kulturo Asta Vrečko podelila skladateljsko nagrado jazzon, ki jo bodo po večletnem zatišju na Jazzintyju spet podelili. V preteklosti so nagrado podeljevali med leti 2003 in 2016 ter nagradili 13 slovenskih mladih ustvarjalcev. Na letošnji razpis se je prijavilo 23 skladateljev, starih do 30 let, med njimi pa je po mnenju strokovne žirije najbolj koherentno in vsebinsko učinkovito kompozicijo napisala mlada pevka in kitaristka Veronika Kumar. »Žirija je bila v okviru letošnje rdeče niti pozorna tudi na to, ali se skladba nanaša na zvok mladosti in prihodnosti, torej ali skladba odraža današnji čas in se povezuje z modernimi smernicami v glasbi. Kar ne pomeni, da mora biti izvedena z uporabo elektronike, ampak gre bolj za izvirnost pristopa,« je pojasnila Ana Čop, ki je bila poleg Bogdana Benigarja, Lojzeta Krajnčana, Jake Puciharja, Marka Črnčeca in Domna Bohteta tudi sama članica žirije za jazzon. Za nagrado bo Veronika Kumar prejela tisoč evrov ter snemalni dan v studiu. Drugo nagrado je prejel Gal Golob, ki se bo lahko prihodnje leto zastonj udeležil Jazzintyja, tretjo pa Tilen Beigot, ki bo prejel festivalsko vstopnico za naslednji Jazzinty.

Dnevi, ki so za udeležence prava preizkušnja vzdržljivosti, se na Jazzintyju zaključujejo s koncerti mentorjev in jam sessioni, kjer se teorija prelije v prakso. FOTO: Davorin Pavlenič

V prihodnjih večerih se bo na ploščadi Kulturnega centra Janeza Trdine zvrstilo še nekaj koncertov. Jutri je torej edinstvena priložnost, da prisluhnete milozvočnemu in navdihnjenemu Lionelu Louekeju, za njim bosta v duetu nastopila z grammyji nagrajena mentorja, klaviaturist Jason Lindner in basist Panagiotis Andreou. V petek bo zapela Maja Keuc s skupino saksofonista Jureta Pukla, za njimi pa še zasedba Funk Fact – kvartet pianista Leona Firšta. V soboto bodo na odru svoje v preteklih dneh pridobljeno znanje izkazali še slušatelji letošnjega Jazzintyja, pri čemer bodo izvedli tudi avtorske skladbe mentorjev delavnice.

Enajst dni jazza v Kranju

V približno istem terminu kot v Novem mestu je pod umetniškim vodstvom priznanega jazz kitarista Primoža Grašiča tudi v Kranju med leti 2004 do 2019 potekala glasbena delavnica Jazz Kamp Kranj. A pandemija je terjala svoje in padla je odločitev, da delavnice zaradi še vedno nepredvidljivih okoliščin nekaj časa ne bodo več prirejali. Kljub temu pa so v Kranju ohranili festivalski del dogodka. »Za zdaj smo se odločili tako, v prihodnjih letih pa bomo gotovo organizirali še mojstrske tečaje in glasbena izpopolnjevanja,« je povedal soorganizator Jazz kampa Gregor Grašič.

Na otvoritvenem večeru Jazz Kamp Kranj bosta nastopila pianista David Gazarov in Emil Spanyi. FOTO: Gorazd Gogi Uršič

Letošnjo 19. izvedbo bo letošnji Jazz Kamp Kranj doživel med 18. in 28. avgustom. V enajstih večerih bo mogoče prisluhniti enajstim koncertom. »Poskušali smo sestaviti program, ki predstavlja jazzovsko glasbo v vsej svoji raznolikosti. Na našem odru se bodo zvrstili številni slovenski in tuji glasbeniki. Koncerte glasbenikov, ki pri nas še niso nastopali, pa smo pripravili tudi v sodelovanju s tujimi kulturnimi inštituti in centri, kot je denimo koncert priznane madžarske pevke Rozine Patkai z zasedbo PQR, ki je plod sodelovanja z madžarskim Lisztovim inštitutom. Avstrijski kulturni forum je pomagal omogočiti koncert pozavnista Luisa Bonille, ki bo s sekstetom predstavil repertoar iz zakladnice slavne Astrud Gilberto,« je povedal Gregor Grašič.

A pojdimo po vrsti. Jutri bo festival na kranjskem Glavnem trgu uvedel pianistični duet – najprej vsak sam, nato pa skupaj bosta ob spremljavi hrvaškega basista Maria Mavrina in francoskega bobnarja Christopha Brasa nastopila pianista Emil Spanyi iz Madžarske in David Gazarov iz Nemčije. V petek se bo festival nadaljeval na vrtu Cafe galerije Pungert, kjer bo svoj pestri repertoar premierno predstavila Nuška Drašček s kvintetom. V soboto bo s sekstetom zapela Nina Strnad, v nedeljo pa bo jazzovske standarde in skladbe iz zakladnice bossa nove prepevala omenjena Rozina Patkai.

Naslednji teden bo z izborom avtorskega repertoarja začel srbsko-francoski duo Obradović - Tixier. V torek bo nastopila nizozemska pevka Maaike Den Dunnen, v sredo, 24. avgusta, pa priznani srbski basist Vladimir Samardžić s svojim triom. 25. avgusta bo ob spremljavi zasedbe Momento Cigano nastopil kitarist Teo Collori, naslednji večer Louis Bonilla, v soboto, 27. avgusta, pa se bo dogajanje preselilo tudi na kranjske ulice. Na različnih prizoriščih v starem kranjskem mestnem jedru se bodo dopoldne predstavili glasbeniki, ki so bili v preteklosti udeleženci glasbenih delavnic v okviru Jazz Kampa Kranj. Zvečer pa bo zapela še hrvaška pevka Željka Veverec, ki pod umetniškim imenom Je Veux s svojo zasedbo nastopa po različnih glasbenih festivalih in je tudi dobitnica številnih nagrad. Koncertni večeri se bodo ob glasbi zasedbe našega priznanega bobnarja Ratka Divjaka zaključili v nedeljo, 28. avgusta.

Glasbeni del festivala bo spremljala še fotografska razstava, ki letos poteka prvič v sodelovanju s kranjskim Fotografskim društvom Janez Puhar in njihovimi fotografi ter dvema stalnima razstavljavcema iz preteklih let, Gorazdom Gogijem Uršičem in Zoranom Kozino. Razstavo bodo odprli nocoj v Cafe Galeriji Pungert. Audio in vizualno ponudbo festivala Jazz Kamp Kranj pa bo v teh dneh zaokrožila še vinska pokušina, na kateri se bodo predstavili priznani vinarji.