Že peto pomlad se na enodnevnem festivalu slovenske jazzovske ustvarjalnosti zbere šopek glasbenikov in predstavi najnovejše projekte. Poleg nekaterih znanih imen se bodo danes predstavili tudi novi brsti domače impro scene.
Mini festival bo danes ob 18. uri odprla zasedba Kombo C, četrta generacija varovancev tolkalista in mentorja Zlatka Kaučiča. Začetek bo udaren, je obljubil Kaučič, saj mu je za kontekst glasbe, ki jo je napisal prav za netipično zasedbo dveh bobnarjev, štirih kitaristov in trobentača, služil ironični pomislek o »mačistični dominaciji v naši družbi, kjer se moški – od politikov, drugih odločevalcev do glasbenikov – s svojim egom petelinijo in kikirikajo svoj prav«. Po Cankarjevem vzoru
Kralja na Betajnovi je kompozicije naslovil
Petelini z Noznega, misleč na malo naselje v Brdih z nekaj deset prebivalci. Glasba je izšla tudi na cedeju, ki je v petnajstih letih delovanja njegove šole že sedmi v založbi KUD Zvočni izviri.
Kombo C Zlatka Kaučiča predstavlja novo ploščo Petelini z Noznega. Foto arhiv CD
Nadaljevanje večera bo prepuščeno improvizaciji. Pianist
Miha Gantar je zbral okoli sebe mlade raziskovalce, ki bodo v zasedbi brez bobna in basa razkrivali nezavedne rituale pri ustvarjanju skupnih spontanih kompozicij in nadaljevali koncept
Abeceda, predstavljen na lanskem
off programu
Jazz festivala Ljubljana. Saksofonistka Klara Lavriša se bo predstavila v zasedbi
Fiver, v katero je povezala glasbene kolege
s Konservatorija princa Clausa v Groningenu na Nizozemskem.
Šlager namesto koračnice
Konec leta izdana plošča Roberta Jukiča
Drevored dejanj, na kateri je povezal znane pevce in pevke, kot so Vlado Kreslin, Mia Žnidarič, Jadranka Juras, Nina Strnad …, se še ni dobro ohladila, kaj šele prijela, že produktivni skladatelj in instrumentalist predstavlja svoj novi projekt. Naslov
Šlagerji, stiskavci, šutke je nekoliko zavajajoč, saj, kot je povedal Jukič, glasbo za instrumentalni kvartet napaja temačna misel o nevarno bližajoči se vojni in neizogibnosti trpljenja, ki se nam obeta. »Nad nami visi grozeča prikazen. Rastoče
diktature, premiki v družbi, ki vodijo v napačno smer, spominjajo na stanje pred drugo svetovno vojno, ki je, ko se je dejansko zgodila, ljudi presenetila,« je Jukič povzel pesimistično noto. A himne, koračnice in žalostinke, ki načeloma pritičejo takim
vremenom, je basist nalašč nadomestil s šlagerji, stiskavci in šutkami, ki povezujejo ljudi, jih sproščajo in zabavajo. »Tudi med vojno obstajajo lepi trenutki povezanosti in upanja,« je pojasnil, ne brez cinizma.
Robert Jukič je himne, koračnice in žalostinke nadomestil s šlagerji, stiskavci in šutkami. Foto Jan Prpič
Večer bo v nekoliko bolj svetlih tonih sklenil harmonikar in dolgoletni član skupine Orlek Jure Tori z mednarodno zasedbo Tori Tango. Čeprav zna tudi njegova glasba, ki »diši po vinu in zemlji, poeziji in plesu«, zaviti v temne globine zasavskih rudniških rovov. Tudi njegov tango je prežet z za naš milje značilnimi ritmi, predvsem pa se, kot obljublja naslov projekta
Za en dotik, glasba ziblje med prizori, vzdihi, izdihi, poljubi in dotiki.
Jazz v šoli
Kot tudi pretekla leta enodnevni festival spremlja debata – tokrat o jazzovskem šolanju. Miha Zadnikar po poskusil razjasniti vprašanje, »koliko je jazzovsko šolanje zgolj nekakšna 'druga vsebina' klasičnega, stoletja uveljavljenega glasbenega kurikula, in kolikšna je njegova ambicija, da gradi in poudarja svojo lastno, posebno in ločeno kulturno formacijo«. Koliko gre torej za formalno predajanje snovi in koliko za vzgojo ter socializacijo mladih jazzistov v svet, ki jih čaka na drugi strani šolskih zidov. Na ta vprašanja mu bosta pomagala odgovoriti mlada saksofonistka Klara Lavriša in Igor Matković, profesorja trobente na KGBL, ki bo razjasnil globlje strukture glasbenega šolskega sistema in začarane krogotoke, v katere je ujet. Pogovor bo potekal ob 17. uri v dvorani M3–4
Cankarjevega doma
.
Komentarji