V Radovljici klavikord, Indija in še več Bacha

V Radovljici se je minuli konec tedna z nastopom nizozemske zasedbe Castello Consort začel 42. festival stare glasbe, ki pa v svoj program redno uvršča tudi sodobnejša, a redko izvajana dela iz 19. in 20. stoletja. Do 27. avgusta, ko se bo končal, se bo na različnih prizoriščih zvrstilo še devet koncertov, prvi, Klavikord v obdobju rokokoja v izvedbi Menna van Delfta, že nocoj.

Recital nizozemskega izvajalca na klavikordu, ki na amsterdamskem konservatoriju in hamburški visoki šoli za glasbo in gledališče poleg tega inštrumenta poučuje še čembalo in generalni bas, umetniški vodja Domen Marinčič uvršča med vrhunce tokratnega festivala.

Van Delft, ki je v Amsterdamu, Haagu in Utrechtu študiral orgle, čembalo in muzikologijo, bo izvedel dela Wilhelma Friedemanna Bacha, Carla Philippa Emanuela Bacha, Johanna Heinricha Rolleja, Johanna Gottfrieda Müthla in Wolfganga Amadeusa Mozarta. Kot je pojasnil Marinčič, je bil klavikord v 18. stoletju priljubljen zaradi tihega zvoka in intimnega vzdušja, ki ga s tem ustvari. Podobno denimo učinkuje renesančna lutnja, ki je na festivalu zazvenela lani – recital na klavikordu ji tako letos v tem sledi. »Njun intimni, ekspresivni značaj se človeka dotakne drugače kot komorna glasba,« je dodal Marinčič.

Melanholija, prignana do skrajnosti

Ugledni imeni iz Indije in Francije

Potem ko je bilo v preteklosti na festivalu mogoče slišati tudi že kar nekaj tradicionalne ljudske glasbe iz različnih držav, od Slovenije do bizantinskih koralov iz Romunije, pa glasbo iz Hercegovine, Švedske in juga Italije, bo letos občinstvo doživelo glasbo iz veliko bolj oddaljenih krajev onkraj evropskih meja – indijski dhrupad. Kot so zapisali pri Festivalu Radovljica, gre za najstarejšo obliko severnoindijske klasične glasbe, ki izvira iz ved. Kot pravi Marinčič, »nekateri mislijo, da ta tradicija sega več tisočletij v preteklost, v resnici pa gre le za nekaj stoletij. V novi obliki se je razvila v 20. stoletju in je precej popularna, tudi po zaslugi pevca Udaja Bhavalkarja.«

Udaj Bhavalkar, ki bo v Radovljici nastopil s Pratapom Avadom na pakhavaju in Kiritom Singhom na tanpuri, je eden vodilnih pevcev dhrupada ter je veliko pripomogel ne le k njegovi priljubljenosti, ampak tudi uveljavitvi. Dhrapad je »kompleksna glasba, ki se razvija počasi, zaznamujejo jo dolgi toni in virtuozno petje. Bolj ko se razvija, hitrejša postaja, a na koncu se vrne na začetek. Je zmes improvizacije in kompozicije; čeprav jo izvajajo brez not, nekatere skladbe veljajo za kompozicije,« jo je orisal Domen Marinčič.

Kompozicije, in sicer Bachove, pa so na festivalskem sporedu redno že od leta 2015. Bachov cikel bo tokrat v znamenju šestih suit za violončelo brez spremljave v izvedbi priznanega francoskega umetnika Christopha Coina v dveh zaporednih večerih, ki bosta štela kot en koncert. Po besedah umetniškega vodje festivala je bil Coin za ta repertoar prva izbira, čeprav sprva niso bili prepričani, ali omenjena, tudi zelo priljubljena dela, izvaja v kompletu. Čim se je izkazalo, da jih, je bila njegova udeležba potrjena.

V osemnajstih letih, kar festival vodi Domen Marinčič, udeležbe ni odpovedal prav nobeden od nastopajočih, kar ima sam ob polnoletnosti svojega delovanja za enega od večjih uspehov. Tudi v prvem kovidnem letu, 2020, so festival izvedli v neokrnjeni obliki. V skoraj dveh desetletjih so se v Radovljici zvrstili raznoliki sporedi, zasedbe, izvajalski prijemi in izvajalske osebnosti, idej za v prihodnje pa mu, kot pravi, še kar ne zmanjka.