Uživaj, vsega je lahko v trenutku konec

Redko se zgodi, da zvezdnik na naših odrih nastopi v zenitu kariere. Anderson .Paak je ime, ki je na plakatih festivalov natisnjeno­ v večjem fontu od drugih. Kot da ne bi bilo dovolj, da se je po­vzpel na vrhove Billboardove in podobnih lestvic, je dve njegovi pesmi na poletno playlisto letos uvrstil še Barack Obama. Pevec, bobnar, raper in glasbeni producent nastopa na največjih festivalih pred petdesettisočglavim občinstvom, nocoj ga bo videlo v akciji nekaj več kot devetsto srečnežev, ki so še pravočasno kupili vstopnico za več kot dva meseca razprodan koncert v Kinu Šiška.

Yes, Lawd!, Da, Gospod!, je vzklik, ki ga je Anderson .Paak tako rekoč patentiral in ga vedno pospremi s širokim bleščečim nasmehom. Fonetično različico tega na gospel mašah najbolj značilnega medklica si je pred kratkim vtetoviral na pleča, čeprav o sebi pravi, da ni preveč religiozen. Najbrž ga je na koži ovekovečil kot spomin na začetke, ko je kot dvanajstletni deček sedel za bobne in spremljal bogoslužje v baptistični cerkvi v rodnem Oxnardu, mestu na kalifornijski obali, kjer se je pred 33 leti rodil na naš največji kulturni praznik 8. februarja. V cerkev in glasbo se je zatekel, ko je bil pri sedmih letih priča temu, kako je njegov oče, alkoholik in narkoman, skoraj do smrti pretepel mamo. Oče je končal v zaporu in kmalu za tem, ko je odslužil štirinajstletno kazen, umrl za rakom. Mama se je vmes ponovno poročila, nekaj časa dobro služila s proizvodnjo in prodajo jagod, potem pa z novim možem zapadla v igranje iger na srečo ter zaradi davčne utaje končala v zaporu. Takrat debelušnega najstnika s polnim imenom Brandon Paak Anderson sta vzgojili sestri in televizija, kot je nekoč zaupal ­novinarjem.



Na krut način je spoznal, da za soncem vedno dežuje, ter se navadil uživati v trenutkih, saj je lahko hitro vsega konec. Začel se je zanašati nase in na svojo glasbo. Sam se je naučil igrati na očimove bobne, ki so se mu zdeli »tako seksi«. Očit­no je imel prav, saj je v cerkvi spoznal prvo ženo, a zakon ni dolgo trajal. Ko je razpadel, se je preselil v Santa Barbaro, ustvarjal pod umet­niškim imenom Breezy Lovejoy ter se kot brezdomec selil z enega prijateljevega kavča na drugega, se zaposlil na farmi medicinske marihuane, nato pa nekaj časa delal kot negovalec starejših in onemoglih. Potem je dobil službo kot asistent pri urah gospela na bližnji glasbeni šoli, kjer je spoznal drugo ženo Jaylyn, ki ima prav tako kot njegova mati južnokorejske korenine, in si ustvaril družino.
 

Pika ga spomni na detajle

To so bile življenjske lekcije brez šolnine, rad pristavi – z večnim nasmeškom na obrazu. »Nekatere stvari težko delam, a nasmehnem se lahko vedno. Tudi v težkih trenutkih najdem humor in lepoto,« je dejal neutrudni optimist. Anderson .Paak zavrača vlogo žrtve lastne preteklosti, »vedno lahko ustvarimo svoje valove in spremenimo narativo svoje preteklosti«, je prepričan. Rojstvo otrok ga je popolnoma spremenilo. »Spoznal sem, da se vse, kar počnem, ne tiče le mene, ampak vpliva na mojo ženo in sina. Mojo družino,« je bil iskren v intervjujih. Odtlej je njegova maksima, da vse, česar se loti, dela stoodstotno. Piko pred Paak je postavil, da ga opomni na to, kako pomembni so detajli.



Zaslovel ni zlahka.­ Medtem ko se je trudil ostati na pravi poti in razvijal svojo glasbo, svoj zvok, je gledal, kako mimo njega v večno slavo švigajo kometi, kot so Kendrick Lamar, Drake, J. Cole …, on pa ostaja zadaj v zvezdniški meglici. .Paak je priznal, da je za uspeh garal – in še vedno gara, noč in dan. Na polju hip hopa, ki so ga zakrile mračne družbenopolitične teme, je našel nišo za svoj »feelgood« retro hip hop, navdihnjen s soul in r'n'b glasbo sedemdesetih let.



Kljub veselosti v njegovem igranju in petju je globino in bolečino za na videz nonšalantnim nasmeškom opazil Dr. Dre, veliki boter rapa, ki od Eminema ni imel omembe vrednega varovanca. Poklical je .Paaka ter ga leta 2015 povabil k sodelovanju pri albumu Compton. Uresničile so se mu otroške sanje. Že v osnovni šoli je namreč manično poslušal in se učil na pamet pesmarice »dobrega doktorja«, zato je bil na srečanje dobro pripravljen. Vedel je, da ga je Dr. Dre poklical, ker mu je všeč njegov zvok, njegov glas, ne pa ker bi ga hotel spremeniti v nekoga drugega.

Do takrat je pod imenom Breezy Lovejoy leta 2012 izdal debitantski album O.B.E. (Out of Body Experience), na katerem je kljub porazni produkciji nakazal svojo estetiko. Pilil se je še v dvojcu NxWorries ter izdal album Yes, Lawd! s takojšnjo uspešnico Suede.



Potem je začel snemati »obalno serijo«. .Paak je velik lokalpatriot in je vse albume, ki kaj štejejo, poimenoval po mestih, soseskah in okrožjih na kalifornijski obali. Tako imenovana »obalna serija« vključuje Venice, Malibu, Oxnard in Venturo.
 

Obalna serija

Ko ga je sodelovanje z Dr. Drejem premaknilo iz anonimnosti, mu je Malibu prinesel dve nominaciji za grammyja za najboljšega novega ustvarjalca in najboljši urbano-sodobni album. Skladbe so postale uspešnice, ki so jih zaradi spevnosti in ritmičnosti takoj posvojili didžeji na r'n'b in hip hop zabavah po svetu.

Po tem uspehu ga je Dr. Dre dokončno posvojil ter vzel pod okrilje svoje založbe Aftermath. Zdaj Andreson .Paak čuti odgovornost še do svoje druge družine in dediščine založbe, ki stoji za imeni, kot so Busta Rhymes, Ice Cube, Kendrick Lamar, 50 Cent in The Game. Za založbo Aftermath (čeprav je poskrbel, da je del avtorskih pravic obdržal zase) je posnel še albuma Oxnard in Ventura, ki sta izšla s petmesečnim zamikom. Z Oxnardom se je, kot pravi, po turnejah, na katerih preživi večino časa, »vrnil domov«. Da je bila ta vrnitev v slogu, so mu pomagali številni zvezdniki, ki so prispevali verze: Snoop Dogg, Dr. Dre, Kendrick Lamar, Andreé 3000, J. Cole in Q-Tip. Zato je album bolj energičen in rapersko obarvan od recimo precej bolj ležerne in starosoulovske Venture. Oxnard z Venturo predstavlja »prvo in zadnjo platnico iste knjige dogodivščin«, je povedal ob letošnjem izidu zadnjega dela obalne tetralogije in dodal: »Oxnard lahko poslušate v avtu, ko se peljete v Las Vegas, Ventura pa je bolj primerna za poslušanje na poti nazaj, ko premlevate, kaj vse ste ušpičili in kakšne posledice bo to imelo za vaše življenje.«



Ni naključje, da nekatere njegove pesmi, čeprav so stare šele eno leto, že zvenijo kot zimzelene melodije. Rad citira uspešnice iz sedemdesetih let in posveča verze skupinam tistega časa. Kot pravi v eni od svojih pesmi, ne dela hitov za eno poletje, ampak take, ki bodo zdržali vsaj šest poletij. Za skladbo Bubblin' je letos prejel prvega grammyja za najboljšo rap izvedbo. V precej eksplicitnem videu nastopa tudi njegov starejši, sedemletni sin Soul, čigar življenje .Paak (očitno ni med starši, ki ščitijo svoje otroke pred popularnostjo) prek družabnih omrežij deli z javnostjo od njegovih prvih korakov do prvih plesnih piruet.



V spevnih in gladko tekočih besedilih, polnih nagajivih dovtipov in slengovskih zagonetk, se skrivajo resna osebnoizpovedna sporočila. »Pišem besedila, ki vam ponujajo tudi nekaj v razmislek, medtem ko plešete,« je povedal v nekem intervjuju. Duhovite ljubezenske eskapade velikokrat črpa tudi iz pustolovščin svojih prijateljev in članov zasedbe The Free Nationals, ki ji ostaja zvest na poti od trnja do zvezd. Zaveda se, kako pomembni so nastopi v živo, zato koncerte, četudi so tako majhni, kot bo nocojšnji v Kinu Šiška, jemlje smrtno resno. »Nimam radijskih uspešnic, hrano mi na mizo nosijo turneje, zato hočem, da je vsak nastop brezhiben,« je dejal glasbenik, ki ob predanosti svojemu poslanstvu ohranja igrivost, navdušenje nad vsakomer in vsem ter seveda ... ­širok nasmeh.